Nad njegovim škandaloznim početjem se je zgražal vrh slovenskega pravosodstva, Stanko Omerzu, ki se na sodišču s skrajnimi sredstvi otepa obtožb o domnevnem zalezovanju, se je zatem znašel v suspenzu in v postopku pred disciplinskim sodiščem sodnega sveta. Tričlanski disciplinski senat pod predsedovanjem notarja Andreja Rozmana, člana sta bila vrhovni sodnik Marijan Pavčnik in mariborski višji sodnik Janez Zeilhofer, pa ga je v torek oprostil vseh očitkov iz predloga za izrek disciplinske sankcije, ki ga je 27. avgusta lani vložila disciplinska tožilka Marjeta Švab Širok.
Razplet ni presenetljiv, omenjeni disciplinski organ je v minuli petletki kaznoval zgolj enega sodnika s prenehanjem sodniške funkcije. Sklep v zadevi Omerzu še ni pravnomočen, dopustna je sprožitev upravnega spora, v katerem odloča petčlanski senat vrhovnih sodnikov, so nam sporočili iz sodnega sveta, ki mu predseduje mariborska sodnica Barbara Nerat. Po pravnomočnosti sklepa se bo Omerzu smel vrniti na vodstveni položaj na delovno sodišče.
Spomnimo, pobudo za disciplinski postopek zoper Omerzuja je podal bivši pravosodni minister Goran Klemenčič, sodniku je očital, da s svojim početjem krni tako ugled sodišča, ki mu predseduje, kot ugled sodniške službe oziroma poklica. Klemenčič je terjal tudi ustrezne ukrepe v sodni upravi, ki bi zagotovili integriteto in korektnost poslovanja delovnega sodišča.
Uslužbenki sodišča prepovedal prevzem pošte
To je bil že drugi disciplinski postopek zoper Omerzuja. Prvega je sprožila predsednica višjega sodišča Biserka Kogej Dmitrovič, disciplinski tožilec pri sodnem svetu pa nato ni uvedel postopka na podlagi njene pobude.
Dolgoletnega višjega sodnika Omerzuja so kolegi disciplinsko preganjali, ker z vsemi razpoložljivimi metodami in sredstvi ovira nadaljevanje sodnega postopka. Udeležbi narokov se je med drugim izmikal tako, da ni prevzemal sodnih vabil. Kurir in sodna vročevalka mu na domačem naslovu, ko je bil bolniško odsoten, nista mogla vročiti sodne pošte. Ko se je vrnil v službo, tudi tam ni dvignil pošte. Izkazalo se je, da je pooblaščeni uslužbenki sodišča izrecno prepovedal sprejemati pošto, ki je bila naslovljena nanj.
Omerzu poskuša tudi izločiti predsedujočo sodnico Karmen Krajnc, nazadnje jo je kazensko ovadil in ji očita domnevno protizakonito, pristransko in krivično sojenje. Obenem zahteva izločitev predsednika okrajnega sodišča v Mariboru in predsednika višjega sodišča v Mariboru ter prenos pristojnosti na drugo sodišče. Zaradi teh manevrov sodnica Krajnčeva ni mogla nadaljevati sojenja. Naslednji narok za glavno obravnavo je razpisala v torek.
Niti obsodba mu ne bo slekla sodniške toge
Tudi če Omerzuja pravnomočno obsodi zaradi očitanega zalezovanja, mu ne bo treba zapustiti sodniškega položaja. Suspenz bi ga doletel izključno ob obsodbi zaradi storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in je zanj mogoče izreči kazen zapora, višjo od dveh let, ali če bi bil zoper njega uveden kazenski postopek zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja, povezanega z zlorabo sodniške funkcije. Zalezovanje ne izpolnjuje nobenega od omenjenih pogojev.
Omerzu je lani zavrnil poziv predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča k odstopu s položaja predsednika mariborskega delovnega sodišča. Sodnika je takrat okrcala še komisija za etiko in integriteto, ki deluje pod okriljem sodnega sveta. Zapisala je, da morajo sodniki v postopkih sodelovati na odprt in konstruktiven način, se tekoče odzivati na procesna dejanja in ne smejo zlorabljati procesnih pravic. Predsedniki sodišč pa morajo po mnenju komisije po preučitvi teže in narave očitanih kaznivih dejanj razmisliti tudi o odstopu z vodstvene funkcije in imeti pri tem v mislih lasten ugled in ugled sodišča.
