Iranski predsednik Hasan Rohani je danes za tri dni ubežal vse močnejšim kritikam skrajnih konservativcev v domovini zaradi vse ostrejšega oprijema ameriških sankcij. Z močno vladno delegacijo in gospodarstveniki se je odpravil na svoj prvi obisk v sosednji Irak, s katerim je Iran po šiitski revoluciji v 80. letih prejšnjega stoletja vodil osemletno vojno. Dober izkupiček obiska v Bagdadu lahko Rohaniju služi, da bo utišal domače kritike in pokazal na neomajno zavezništvo s sosedo.
»Utrjevanje vezi koristi obema državama. Ne bomo dovolili, da na tej pozitivni poti pride do zastoja,« je danes dejal Rohani, za katerega je malo zmagoslavje predstavljalo že dejstvo, da je lahko priletel v Bagdad sredi belega dne, medtem ko je predsednik ZDA Donald Trump ameriško vojaško oporišče v Iraku novembra lani obiskal skrivoma in v zavetju noči.
Energetska pomoč Iraku
»Zgodovinski obisk« so skrbno načrtovali več mesecev. Rohanijev prihod v Irak so v predhodnicah v Bagdadu pripravljali njegov podpredsednik in številni iranski ministri. Časi antagonizmov med državama so minili že pred leti, po ameriškem strmoglavljenju Sadama Huseina. Šiitsko prerojeni Irak je s svojo sosedo z leti vzpostavil tesne politične, gospodarske in varnostne odnose. Nekdanji sovražnici sta sodelovali v boju proti Islamski državi, lani pa sta z medsebojnim sodelovanjem zaustavili tudi težnje po neodvisnosti kurdskega severa v Iraku.
Rohani in njegov gostitelj, iraški predsednik Barham Salih, sta se obvezala, da bosta dobre odnose še nadgradila. In to kljub temu, da Bagdad velja za zaveznika Washingtona, ki je proti Iranu uvedel gospodarske sankcije po odstopu od jedrskega dogovora s šiitsko republiko. Čeprav je ameriška administracija zagrozila, da bodo imele države, ki bodo še naprej gospodarsko sodelovale z Iranom, težave pri poslovanju z Ameriko, ta grožnja ne velja za Irak. ZDA so namreč Iraku dovolile, da še naprej iz Irana uvaža zemeljski plin za potrebe proizvodnje električne energije. A to izvzetje iz režima sankcij velja le do začetka aprila. Kaj bo ameriška administracija storila zatem, še niso sporočili. Washington je previden in od svoje zaveznice noče zahtevati preveč. ZDA želijo namreč v Iraku še naprej ohraniti vojaško prisotnost, da bi – kot je dejal Trump – lahko gledali pod prste Iranu in v primeru ponovne grožnje Al Kaide ali Islamske države hitro ukrepali.
Prepleteni gospodarstvi
Jutri bosta delegaciji podpisali več memorandumov o soglasju za krepitev sodelovanja na področju turizma, prometa, industrije, zdravstva in kmetijstva. Dogovori bodo sklenjeni tudi na energetskem področju. Iranska podjetja že zdaj gradijo elektrarne v Iraku, ki se po ameriško-britanski intervenciji leta 2003 še vedno otepa s pomanjkanjem električne energije.
Rohani bi želel čim prej vzpostaviti tudi železniško povezavo z Irakom, za katero sta se državi – poleg oblikovanja skupnega prostotrgovinskega območja – načeloma dogovorili že lani. Ob takšni krepitvi medsebojnih odnosov pa se iranski predsednik spogleduje tudi z morebitno posredno slabitvijo iraško-ameriških odnosov. Rohani naj bi svoje gostitelje namreč poskušal prepričati, da bi medsebojne posle sklepali v iraških dinarjih ali evrih in ne v dolarjih. Prav zaradi preigravanja te možnosti ga v Bagdadu spremlja tudi šef iranske centralne banke.
