V slovensko-hrvaški arbitražni zgodbi vlada zatišje. Čeprav se incidenti v Piranskem zalivu z nedovoljenim prečkanjem policijskih in ribiških plovil čez mejno črto, kot jo je določilo arbitražno sodišče, nadaljujejo tudi letos, na politični ravni ni zaznati nobenih premikov. Razen tega, da se je hrvaška predsednica Kolinda Grabar - Kitarović med nedavnim obiskom Bruslja pri predsedniku evropske komisije Jean-Claudu Junckerju ponovno zavzela za dvostranski mejni dogovor med državama, na političnem obzorju med Ljubljano in Zagrebom ni nič novega.
Hrvaška trenutno ne izpolnjuje tehničnih pogojev
Slovenija zdaj z zanimanjem čaka na začetek tretje evalvacije evropske komisije in držav članic glede upravljanja hrvaške zunanje meje, ki bo potekala letošnjega maja. Potem ko v EU niso bili zadovoljni s hrvaškim akcijskim načrtom za odpravo pomanjkljivosti pri drugi evalvaciji nadzora na meji, je vnovično preverjanje ključno za njihov vstop v schengenski prostor, ki si ga v hrvaški vladi želijo pred njihovim predsedovanjem svetu EU v prvi polovici leta 2020 ali med njim.
Naša država podpira hrvaški vstop v schengensko območje, če bo Hrvaška izpolnila vse tehnične zahteve. Slovenski vladni viri še ocenjujejo, da Hrvaška trenutno ne izpolnjuje objektivnih pogojev za članstvo. Vprašljivo je tudi, ali bo naša južna soseda lahko vstopila v schengensko območje v prvi polovici leta 2020. Že sama priprava novega poročila o schengenski evalvaciji namreč utegne trajati leto dni.
Po izpolnjenih tehničnih kriterijih sledi še politična faza, v kateri morajo vse države s soglasjem potrditi vstop kandidatke v schengensko območje. V tej fazi bi se lahko za Hrvaško zapletlo, če ne bi začela priznavati arbitražne odločbe. Slovenski politični predstavniki so že v preteklosti napovedali morebitno blokado hrvaškega vstopa v schengen.
Poldrugo leto priložnosti za spremembo stališč Zagreba
A v slovenskih vladnih vrstah dodajajo, da naslednje leto oziroma leto in pol, ki bi lahko še minilo do odločitve o hrvaškem vstopu v schengensko območje, predstavlja čas, ko bi se stališče Zagreba glede priznavanja in uresničevanja arbitražne odločbe utegnilo spremeniti. Slovenija zaradi neuresničevanja arbitražne odločbe in kršitev evropskega pravnega reda Hrvaško toži pred sodiščem EU v Luksemburgu. Sodbe, ki bo zgolj ugotovitvena, slovenski viri ne pričakujejo v letošnjem letu.
Tudi Slovenija v juniju pričakuje evalvacijsko skupino evropske komisije o izvajanju nadzora na schengenski meji. Na tej meji med Slovenijo in Hrvaško policiji obeh držav dobro sodelujeta tako pri preprečevanju nezakonitih migracij kot tudi pri boju proti organiziranemu kriminalu, pravijo viri z notranjega ministrstva.
