Osemurni delovnik je preživet in neučinkovit način razporejanja delovnega časa, je prepričanih čedalje več strokovnjakov. Gre za zapuščino iz industrijske revolucije, ko je bilo potrebno omejiti število ur, ki so jih delavci opravili v tovarnah. Pred dvema stoletjema je bil osemurni delovnik velikanski dosežek za takratne delavce, a ima z delom in načinom življenja sodobnega človeka bolj malo skupnega. Še vedno smo prav tako kot naši predniki prisiljeni v delo, ki traja osem ur in ima zgolj enega ali včasih celo nič premorov. Strokovnjaki pravijo, da takšna organizacija dela zavira našo produktivnost.

Dolžina delovnika je precej nepomembna

V nedavni študiji so znanstveniki s pomočjo računalniške aplikacije merili delovne navade zaposlenih. Aplikacija je merila, koliko časa ljudje porabijo za opravljanje različnih zadolžitev, te podatke pa so primerjali z njihovo produktivnostjo. Rezultati so jih presenetili: dolžina delovnika je bila precej nepomembna, bistveno važneje je bilo, kako so si ljudje razporedili svoj čas. Izkazalo se je, da so tisti, ki so si večkrat privoščili krajše premore, precej bolj produktivni od tistih, ki so delali dlje časa neprekinjeno.

Avtorji raziskave so zelo natančno izračunali, kakšno je najbolj efektivno razmerje med delom in počitkom. Vsakim 52 minutam dela naj bi sledilo 17 minut počitka. Tisti, ki so se ravnali po približno takšnem razmerju, so uspeli biti pri svojem delu bistveno bolj zbrani in učinkoviti od ostalih. Za približno eno uro so se povsem posvetili delu in niso preverjali družbenih omrežij ali ostalih motečih dejavnikov ter se niso pustili zamotiti. Ko so začutili utrujenost (po približno eni uri dela) so si vzeli krajši premor, pri katerem so se povsem distancirali od svojega dela. Na ta način so se lahko po premoru znova v celoti posvetili službenim obveznostim.

Človeški možgani delujejo v intervalih višje in nižje energije, pri čemer prvi traja približno uro, drugi pa 15 do 20 minut. Pravilen način razporeditve dela bi bil torej naravnan glede na to razmerje in ne bi od delavcev terjal večurnega neprekinjenega dela.

Kako si organizirati delovni čas

Četudi vaš delodajalec od vas terja osemurno prisotnost na delovnem mestu, si lahko poskusite razporediti intervale dela in počitka v razmerju, s katerim je moč doseči najvišjo produktivnost. Quartz je objavil štiri napotke, ki vam lahko pomagajo pri tem.

1. Razdelite dan na enourne intervale

Običajno imamo predstavo o tem, kaj moramo zaključiti do konca dneva, tedna ali meseca, redkeje pa načrtujemo za krajše časovne periode. Najučinkovitejši smo, če se osredotočimo na opravila, ki jih je potrebno opraviti takoj. Na ta način bomo delali v ritmu, ki se je izkazal za najučinkovitejšega, hkrati pa bo veliko opravil precej lažje obvladljivih, če jih bomo razporedili na manjše enote.

2. Držite se časa, ki je namenjen delu

Strategija ene ure dela in časa namenjenega počitku, deluje zato, ker izkoristimo čas, ko smo se sposobni bolje osredotočiti na delo. Če med uro, ko bi naj delali, pogledujete na svoj pametni telefon in preverjate družbena omrežja ali se kako drugače zamotite, izničite učinek tovrstne razporeditve dela.

3. Privoščite si pravi premor

Raziskava je pokazala, da so pri svojem delu učinkovitejši tisti, ki so med premorom odmislili svoje delo in počeli kaj drugega. Opravljanje telefonskih klicev ali gledanje videoposnetkov na spletu še zdaleč ni tako učinkovito kot krajši sprehod ali klepet s sodelavci o temah, ki niso povezane z delom.

4. Ne čakajte, da začutite utrujenost

Če s premorom zavlačujete vse dokler ne začutite utrujenosti, si ne delate usluge. Če se držite razporeda si zagotavljate, da delo opravljate kadar ste najbolj produktivni in počivate takrat, ko bi sicer bili neproduktivni. Mnogo bolje si je privoščiti več premorov in preostali čas resno delati, kot pa vztrajati pri večurnih blokih neprekinjenega dela.