Predsednik ZDA Donald Trump želi na meji postaviti zid, ker je to obljubil pred volitvami leta 2016, čeprav to migracij ne bo ustavilo. Potrebo po zidu je začinil s trditvami, da bo ustavil tihotapljenje mamil in prihod teroristov v ZDA, kar je skregano s statistiko njegove lastne vlade. Če že kakšnega, potem terorista ujamejo pri poskusu vstopa v ZDA na letališču, mamila pa se tihotapijo čez mejne prehode.
Na južni meji pa je humanitarna kriza, saj se beg prebivalstva iz držav Srednje Amerike, kjer vladajo pomanjkanje, kriminal in korupcija, nadaljuje. »Veriga človeške bede se vse bolj slabša,« je dejala ministrica in navedla, da so februarja pri nezakonitem prehodu meje prijeli 76.000 ljudi, kar je dvakrat več kot februarja lani. Vse več je družin z otroki.
Predsednik odbora Bennie Thompson je uvodoma dejal, da so ministrico želeli povabiti na resno razpravo o resnih problemih namesto poslušanja Trumpovih političnih izjav. Thompson je poudaril, da gre za izvajanje ustavne naloge nadzora vladnih agencij s strani kongresa, česar v času republikanske večine ni bilo.
Trump je v iskanju denarja za zid razglasil izredne razmere, ki jih je demokratska večina v predstavniškem domu kongresa že zavrnila s potrditvijo ustreznega predloga zakona, kmalu pa bo to storil tudi senat, čeprav imajo v njem večino republikanci. Vendar pa predlog ne bo potrjen z zadostno večino glasov, da bi preprečili Trumpov napovedani veto. Zadnjo besedo okrog tega bodo imela sodišča.
Nielsenova se je izognila neposrednemu odgovoru na vprašanje, ali je Trumpu priporočila izredne razmere, in razložila, da mu pove, kako stvari stojijo, kakšna je realnost na terenu, predsednik pa potem sprejme odločitev. Na vprašanje, ali je resen, ker je ob razglasitvi izrednih razmer dejal, da mu tega ne bi bilo treba storiti, je odgovorila, da je skušal prepričati kongres v zid, ker mu ni uspelo, pa se je odločil za izredne razmere.
Pešačenje ni varno
Razložila je, da pešačenje iz Srednje Amerike proti ZDA ni varno, kar sicer potniki najbolje vedo, in omenila, da imigracijski uradniki dekletom, mladim le deset let, dajejo teste nosečnosti, ker je na poti veliko primerov spolnih zlorab. Spolno nasilje je sicer tudi eden glavnih razlogov, zakaj se ženske odločajo za beg iz Hondurasa, Salvadorja, Gvatemale in drugih držav.
Nielsenova ne ve, koliko otrok ima njeno ministrstvo zaprtih v zbirnih centrih, je pa obljubila, da bo skušala podatke poiskati in jih dostaviti kongresu.
Med zaslišanjem se je tako kot Trump zavzela za korenito reformo sistema priseljevanja, ki sedaj sloni na sorodstvenih zvezah, ne pa na koristih, ki jih lahko priseljenec prinese ZDA. To sicer ni povsem res, saj ameriški sistem brez težav sprejme dovolj bogate in visoko usposobljene strokovnjake s svojih področij. Trump pač želi, da pride manj revnih, vendar pa ameriška ekonomija potrebuje tudi takšne.
