V domu njegove družine v Köpingu odmeva glasba Radia Veseljak in govori se slovensko, tako da je njihova hiša prava slovenska oaza. Kako da ne, saj je tudi gospa Macuh Slovenka. Spoznala sta se, ko je tedaj še bodoča žena prišla na obisk v Slovenijo. Njena družina je namreč že živela na Švedskem. Gospod Alojz ni dolgo razmišljal in se je tudi sam odpravil na sever.
»Res sem prišel zaradi ljubezni,« se je nasmehnil in dodal, da je sprva mislil, da bo ostal le kakšnih pet let, a na Švedskem stalno živi že od leta 1982, kar pomeni, da je bil v drugem valu slovenskega priseljevanja na Švedsko.
Volvo ni več, kar je bil
Prvi val se je zgodil v šestdesetih letih 20. stoletja. »Od te generacije jih je veliko že umrlo ali pa bivajo v domovih za ostarele,« je opisal slovenske izseljence na Švedskem. V času drugega vala priseljevanja v osemdesetih letih je Švedska aktivno iskala delovno silo tudi v Jugoslaviji.
»Z avtobusi so vozili delavce na Švedsko,« se je spomnil. Takoj ko se je preselil na sever, je dobil delo v tovarni Volvo, kjer je bila zaposlena večina Slovencev, ki so prišli v Köping, mesto na jugu Švedske z okoli 20.000 prebivalci. Seveda družina Macuh vozi avtomobil volvo, toda Alojz je priznal, da ti avtomobili niso več, kar so bili nekoč, pojem vzdržljivosti.
Vsem generacijam iskalcev zaposlitve na Švedskem pa je skupno, da so načrtovali vrnitev v Slovenijo. Tudi zakonca Macuh sta mislila, da se bosta po nekaj letih dela vrnila v domovino. Toda ko so se jima rodili otroci, sta se morala odločiti, ali se bosta res vrnila ali ostala na Švedskem.
»V Slovenijo bi se morala vrniti, preden bi šli otroci v šolo. Pa sva se odločila, da ostaneva v Köpingu,« je razložil. Seveda ni bilo dvoma, da bodo tudi otroci govorili slovensko. »Švedsko govorimo le, če dobimo švedske obiske,« je dejal gospod Macuh in se pohvalil, da tudi vnuka odlično govorita slovensko. In to kljub temu, da trenutno v njihovem kraju nimajo več tečajev slovenščine: »Premalo zanimanja je. Mogoče se bo v prihodnjih letih nabralo dovolj otrok, da bosta tudi vnuka lahko hodila k pouku slovenščine.«
Gonilna sila slovenskih društev
Če kdo, potem bo za pouk slovenščine poskrbel prav gospod Macuh, ki je že več kot 25 let dejaven v slovenskih društvih na Švedskem, kjer živi okoli 5000 Slovencev, organiziranih v deset društev. Je predsednik Slovenskega društva Simona Gregorčiča v Köpingu in predsednik Slovenske zveze na Švedskem, ki združuje vsa slovenska društva na Švedskem.
»Veste, vse manj je članov društev,« je potožil, čeprav se je v zadnjih letih število slovenskih priseljencev na Švedskem povečalo. »Mladi, ki se priselijo zdaj, imajo facebook, mi pa nismo imeli tako preprostega dostopa do slovenskega jezika in kulture, zato smo se organizirali v društva,« je pripomnil. »Na društva se sicer sedanji mladi priseljenci pogosto obrnejo ob priselitvi, ko iščejo informacije, povezane z vsakdanjim življenjem. Rad jim pomagam. Seveda jim tudi predlagam, da se bi včlanili v slovenska društva, a se le redki. Stike z domovino navežejo precej lažje, kot smo jih mi.«
Ne glede na to so člani društva še vedno zelo aktivni. Srečujejo se enkrat na teden v društvenih prostorih. So namreč eno redkih društev švedskih Slovencev, ki še ima svoje prostore.
»Vsakič druga družina poskrbi za dogajanje in pogostitev,« je srečanja opisal neumorni organizator društvenega dogajanja. Poleg tega za otroke vedno pripravijo miklavževanje, enkrat na leto pa organizirajo srečanje vseh generacij Slovencev na Švedskem.
Sprva so bila ta srečanja le na jugu države, kjer živi največ Slovencev na Švedskem, zdaj pa jih organizirajo izmenično eno leto na severu, drugo na jugu. »Tako se srečanja lahko udeležijo vsi, ne glede na oddaljenost. Že več kot 20 let organiziramo ta srečanja. Ne udeležujejo se jih le Slovenci, tudi Švedi pridejo, predvsem tisti, ki so poročeni s Slovenci in Slovenkami.«
Poleg družabnih iger je vedno poskrbljeno za pogostitev in seveda za ples. Ko smo že pri hrani: nič čudnega ni, da v hiši Macuhovih v Köpingu diši po potici. Kislo zelje pa si skisajo kar sami ter ga razdelijo sosedom. Menda zelo tekne tudi Švedom.
Zelo kmalu bo Alojz Macuh dočakal upokojitev. Večina Slovencev na Švedskem se tedaj odloči, ali se bodo vrnili v Slovenijo ali ne. O tem, kaj bosta v pokoju počela z ženo, se še nista odločila. Kaj lahko se zgodi, da bosta tako kot veliko slovenskih izseljencev na Švedskem svoj čas preživljala med severom in Slovenijo.
