Nove tehnologije: dom prihodnosti je pametni dom

Slovenija tehnološko (še) zaostaja za Evropo

Boštjan Gorjup, direktor BSH Hišni aparati in predsednik GZS, je uvodoma poudaril, da je GZS že 168. povezovalni most med državno politiko in gospodarstvom ter pomaga ustvarjati dobro poslovno okolje. Izzivi globalizacije so pomembni. EU se je na to odzvala s strategijo pametne specializacije. V Sloveniji imamo devet SRIP, ki povezujejo podjetja, ki lahko skupaj dosegajo velike sinergijske učinke. Razstave, tako tokratno kot tudi prvo in vse nadaljnje, vidi Gorjup kot majhne kamenčke v mozaiku, da pokažemo, kaj smo in kaj znamo, hkrati pa nam omogočajo, da vidimo, kaj je treba še narediti, da bodo jutri naši izdelki še boljši, še zahtevnejši. Po besedah Mateja Gajzerja, direktorja SRIP PSiDL, SRIP Pametne stavbe in dom z lesno verigo deluje na širokem področju trajnostnih stavb in doma. Digitalizacijo in dekarbonizacijo vidi kot osrednji temi, ki bosta vplivali na razvoj rešitev za stavbe in dom. Izpostavil je tudi številne odprte izzive in priložnosti.

Predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca se je navezal na predsednika GZS in Državni svet RS označil kot vzdrževalca mostu, da se ta ne bi iz takih ali drugačnih razlogov podrl. DS se trudi biti križišče med različnimi idejami, dejavnostmi in jih skuša prenašati iz sfere družbenega udejstvovanja v institucionalno sfero. Izpostavil je, da Slovenija tehnološko zaostaja za Evropo, napredek pa kompenziramo z delovno intenziteto. Za prihodnost vidi le dve možnosti – ali bo delavec trikrat bolj produktiven ali pa bo znal upravljati stroj, ki bo opravil trikrat več dela. Kritičen je bil do izobraževalnega sistema, ki ne daje tistega znanja in spretnosti, ki jih gospodarstvo potrebuje. Verjame, da je veliko poslovnih priložnosti, kjer se lahko z lesom, znanjem in integracijo sodobnih tehnologij izkažemo. Čas je, da se povezujemo in skupaj oblikujemo rezultate, ki nas bodo ponesli v svet.

Urbanizacija je eden največjih veletrendov

Generalna direktorica finskega združenja gradbenih inženirjev – RIL dr. Miimu Airaksinen je spregovorila o prihodnosti pametnih stavb in pametnih mest. Urbanizacija je ena največjih veletrendov. Več kot 90 odstotkov ljudi v razvitih državah že živi v mestu, hkrati pa tam nastaja več kot 70 odstotkov celotnega CO2. Pametno mesto je treba videti kot funkcijsko enoto, ki sama po sebi ni vrednota, omogoča pa dobro življenje, učinkovitost virov in gospodarsko rast. Po besedah Airaksinenove je vse medsebojno povezano. Vsako sekundo se 127 novih naprav poveže z internetom, uporaba mobilnih podatkov eksponentno narašča. Opozorila je na spremembe v energetskem sistemu z vse več različnimi obnovljivimi viri energije, čemur je treba prilagoditi urbano načrtovanje, porabo energije in tudi mobilne sisteme. Internet stvari se vse bolj spreminja v stvari pomena (Things of meaning). Pri načrtovanju mest je ključno, da se zavedamo, komu so namenjena. Danes oblikujemo mestne strukture za ljudi, ki še sploh niso rojeni. Zato potrebujemo veliko fleksibilnosti in prilagodljivosti pri infrastrukturi. Hkrati pa je ključnega pomena trajnost. Dotaknila se je tudi fleksibilne uporabe prostora, novih modelov lastništva in tudi vpliva klimatskih sprememb ter vremenskih pojavov na načrtovanje bivanjskih prostorov in mest ter kibernetske varnosti. »Prihodnost je vedno prenapihnjena, ampak podcenjena,« pravi.

Pametni dom kot stopnja v razvoju

Doc. dr. Andrej Tibaut s Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, predsednik združenja siBIM, je povedal, da BIM omogoča sistemsko digitalizacijo grajenega okolja. BIM-pristop je (digitalen) pogoj za kakovostno grajeno okolje, ki je predpogoj za pametna mesta. Pametna (organizirana) mesta so predpogoj za e-mobilnost, avtonomna vozila … Tehnologije e-mobilnosti prehitevajo infrastrukturo mest in okolja. Friderik Knez z Zavoda za gradbeništvo, predsednik strokovnega sveta SRIP PSiDL, meni, da stavba ni enako dom. Dom je paradigma, kjer udobno živimo, ustvarjamo, delamo, in je podprta s tehnologijami, ki nam jih omogoča današnji čas. Te v veliki meri temeljijo na elektroniki, a ne le na tem. Dom prihodnosti je pametni dom. Danes razumemo pametni dom kot stopnjo v razvoju. Pričakujemo mnogo več kot le daljinsko in glasovno upravljanje, je bil jasen. Pravi koncept mora postaviti uporabnika v središče. Dom prihodnosti bo multimodalen prostor z visoko stopnjo avtomatizacije, ki bo uporabniku skrita. Tehnologije stavbe prihodnosti so zapletene, zato verjamemo, da se bo tehnologija umaknila človeku. Uporabnik se ne bo več ukvarjal s sistemi, ki bodo delovali v stavbi, ker bo to preveč zapleteno. Namesto tega bo stavba omogočala uporabniku čim več, kar si bo zaželel. Tak preskok ni možen brez redefinicije bistva bivanja – ponuditi je treba bivanje, ne naprav in stavb kot takih. Trenutno smo v fazi fragmentiranih rešitev. Na koncu se je vprašal, ali smo zreli za spremembo.

Prestrukturiranje našega bivanja

Izvršni direktor GZS Samo Hribar Milič, ki je vodil okroglo mizo, je uvodoma navedel, da ustvarjajo gospodarski subjekti že danes marsikaj od tistega, kar je treba za prihodnost bivanja, in žanjejo rezultate, hkrati pa se zavedajo razvojnih izzivov in pasti, s katerimi se je treba soočiti. Imamo številne igralce, ki ustvarjajo dodano vrednost, zasledujoč razvojne trende in pričakovanja, da bomo izdelovali energijsko varčne, za bivanje prijetne, vse bolj trdne in trajne domove.

SRIP so eden ključnih členov strategije pametne specializacije, meni Jernej Salecl. Zaveda se nujnosti, da na podlagi usmeritev prilagajo vlaganja v RR še bolj smelo kot doslej. Fond stavb je po njegovih besedah, kakršen je, starost velikega števila stavb je zaskrbljujoča. En korak, kako zagotoviti večjo učinkovitost na prehodu v pametne stavbe, je gradnja po principu BIM. Na ta način je oblikovan tudi akcijski načrt, ki naj bi bil v kratkem potrjen na vladi.

Dr. Tomaž Vuk meni, da je cement najbolj uporaben material na svetu, zlasti v gradbeništvu, seveda pa mora imeti čim nižji okoljski odtis. V Salonitu Anhovo so znižali emisije CO2 za prek 20 odstotkov na enoto proizvoda. Nekatere spremembe v prihodnosti v smeri bolj prijaznega doma so zato, ker jih želimo, druge pa so nuja, pravi, in kot primer navede klimatske spremembe ter dejstvo, da mesta prispevajo prek 70 odstotkov vseh emisij k podnebnim spremembam. Nujno bo zato narediti korak za prestrukturiranje našega bivanja. Dotaknil se je tudi obstoječega stavbnega fonda in nujnosti povečati produktivnost gradbenega sektorja, ki zdaj po produktivnosti zaostaja za produktivnostjo v EU. To področje bo treba celostno nagovoriti, od prostorskega načrtovanja, povečanja učinkovitosti gradenj do učinkovitega in dobro vzdrževanega stavbnega fonda.

Bogdan Božac je povedal, da so doslej izdelali 28.000 enostanovanjskih objektov, stanovanjskih hiš ter okoli 400 javnih objektov z leseno konstrukcijo. Tudi v prihodnje nameravajo izhajati iz tradicije gradnje z naravnimi materiali, saj ocenjujejo, da je les izvrsten odgovor na zmanjševanje emisij. Želijo pa obstoječe izkušnje bivanja nadgraditi z novimi tehnologijami bivanja in rešitvami, ki bodo ponujale večje udobje, sledenje željam uporabnika. Izpostavil je tudi pomen demonstracijskih projektov.

Po besedah dr. Boštjana Pečnika bo Gorenje v prihodnosti proizvajalo ne le izdelke, temveč tudi storitve, ki bodo lajšale vsakodnevno življenje. Uporaba izdelkov v prihodnosti bo enostavnejša kot danes. V sodelovanju v SRIP vidi vrsto prednosti. Sedaj imajo pogosto možnost za bolj poglobljen pogled, kaj so cilji prihodnosti, izzivi, dodane vrednosti posameznih podjetij in dodana vrednost sodelovanja med temi podjetji.

O novih naložbah tudi v Indiji

Tudi za njih kot proizvajalca naprav v domovih je sodelovanje v SRIP zelo pomembno. Sodelovanje pri demonstracijskih projektih predstavlja živ razvojni laboratorij, kjer lahko rešitve preizkušajo in optimirajo, preden jih dajo na trg.

V Robotini avtomatizacijo objektov izvajajo že 20 let, vedno bolj se približujejo pametnemu bivanju, pravi Devid Palčič. Tehnološko se domovi usmerjajo v sodelovanje raznih medsebojno povezanih naprav. Pomen varnosti, učinkovitosti, zdravja … je označil kot uporabniško izkušnjo. Da to dosežemo, morajo naprave sodelovati, je poudaril, in dodal, da morajo seveda biti zato izpolnjeni tudi različni tehnološki in drugi pogoji. Infrastrukturo morajo ponuditi tudi drugim, da na njej izdelajo svoje proizvode, sicer pametnega doma ni mogoče doseči.

Ob koncu konference pa je Ravi Kumar Jain, gospodarski predstavnik na veleposlaništvu Indije, predstavil pobudo indijske vlade o novih naložbah v pametna mesta ter inovacije v gradbeništvu.

(vir: gzs.si)