Globalno poročilo o rabi interneta za leto 2018 je pokazalo, da v povprečju na spletu preživimo skoraj sedem ur na dan. Najbolj radovedni (ali zdolgočaseni) so Filipinci, ki na internetu prebijejo še dodatne tri ure, torej več kot tretjino vsakdana, sledijo Brazilci z devetimi urami in pol ter Tajci z dvajsetimi minutami manj. Poročilo platforme Hootsuite in digitalne oglaševalske agencije We Are Social, ki je podatke zbirala tudi s pomočjo Združenih narodov, Svetovne banke in spletne strani s statistiko InternetWorldStats, je razkrilo še, da Američani dnevno na spletu preživijo enajst minut manj od svetovnega povprečja, najbolj disciplinirani pa so Japonci z »zgolj« tremi urami in 45 minutami interneta na dan. Povsem pričakovano največ časa na spletu namenimo družbenim omrežjem: v povprečju dve uri in šestnajst minut na dan.
Množične odvisnosti še ni
Visoke številke po mnenju strokovnjakov vendarle niso tako alarmantne, kot se zdi na prvi pogled, saj po njihovem bolj kažejo na premik komunikacije, delno pa tudi druženja iz »resničnega« v digitalni svet – na primer pridobivanje informacij o delovnem času podjetij, rezervacije počitnic, stik s sodelavci… Ker pri mnogih poklicih delo poteka izključno prek spleta, tako ne moremo govoriti o množični odvisnosti od spleta. »Pri uporabi vsake nove tehnologije se moramo naučiti najti ravnovesje. A tukaj nismo niti blizu odvisnosti,« pravi Mirco Musolesi, ki se na univerzitetnem kolidžu v Londonu ukvarja s statistiko. Poudarja, da največ ljudi čas na spletu vendarle porabi za pogovor in ohranjanje stikov.
Kako pa bi lahko razložili takšno (negativno) odstopanje na Filipinih? Ena od možnosti je delo v tujini, saj je zunaj domovine zaposlenih kar 2,3 milijona Filipincev. »S pogovori prek spleta veliko družin ohranja stike,« je rezultat poročila komentirala britanska komunikologinja Sonia Livingstone. Nič kaj presenetljiv ni niti podatek, da v Združenih arabskih emiratih kar 99 odstotkov prebivalstva uporablja splet. V državi imajo namreč izredno razvejeno infrastrukturo informacijske in komunikacijske tehnologije, ki je v povezavi s hitrimi povezavami uporabniku izjemno prijazna. Treba pa je omeniti, da so vodilna telekomunikacijska podjetja v delni ali celotni lasti države, zaradi česar so cene visoke, konkurenca pa skoraj neobstoječa. Na repu seznama se je s 35 odstotki na spletu aktivnih prebivalcev znašla Gana.
Letos na spletu kar 1,2 milijarde let
Splet pri nas uporablja kar 80 odstotkov od nekaj več kot dveh milijonov prebivalcev, od tega jih 89 odstotkov do njega dostopa vsak dan. Raziskava je pokazala, da večini pametni telefoni pridejo najbolj prav pri jutranjem bujenju, pregledu vremena in fotografiranju ter ustvarjanju posnetkov. Slovenci iz leta v leto več denarja namenimo tudi za spletne nakupe: lani 124 milijonov evrov za elektroniko, 80 milijonov za potovanja, 56 za pohištvo in druge hišne naprave, skoraj 44 za igrače in druge prostočasne dejavnosti ter 28 milijonov evrov za oblačila in lepotne, kozmetične izdelke.
Namizni, prenosni in tablični računalniki ostajajo na vrhu seznama naprav, s katerimi uporabniki dostopajo do spleta, a njihovo dominantno vlogo ogrožajo pametni mobilni telefoni. Pred petimi leti so uporabniki prek telefonov na spletu preživeli le uro in pol na dan, januarja letos pa že skoraj dve uri več. Seštevek vseh teh številk privede do neverjetnih dognanj. »Letos bo skupen čas celotne digitalne skupnosti na spletu presegel 1,2 milijarde let,« je zaključek raziskave povzel njen avtor Simon Kemp.
