Glavna bitka pri določanju besedila direktive se že ves čas bije okoli 11. in 13. člena. Prvi ureja pogoje, pod katerimi je dovoljeno deliti povezave na novinarske članke, drugi pa spletnim platformam narekuje ukrepe za zaščito pred nedovoljenim objavljanjem avtorsko zaščitenih vsebin, kot so glasba, filmi, fotografije…
Člena sta v svoji najbolj trdi različici delovala precej drakonsko. Najbolj so se ju otepali spletni velikani, kot sta Google in njegov Youtube, in zagovorniki prostega pretoka informacij po spletu.
Avtomatizirani filtri niso zapovedani, so pa zelo verjetni
Številni kritiki direktivi še naprej nasprotujejo, je pa precej bolj mila in življenjska od izhodiščne različice. Uradno besedilo sicer še ni znano, je pa neuradni verziji 11. in 13. člena na svojem blogu objavila nemška evroposlanka iz vrst Piratov Julia Reda. Direktiva v 13. členu od velikih komercialnih platform zahteva, da si »prizadevajo«, da bodo uporabniki nalagali zgolj vsebine, za katere ima platforma avtorske pravice. K temu prizadevanju sodi tudi preventivno nakupovanje licenc za uporabo vsebin. Torej, da se bodo trudile, da bodo že imele licenco za najnovejšo pesem nekega lokalnega ansambla, ki ste jo uporabili kot ozadje v vašem objavljenem posnetku družinskega izleta. Kritiki opozarjajo, da je to skoraj nemogoče. Prav tako ni jasno, kdaj si platforme ne bodo dovolj »prizadevale« za nakup teh licenc.
Čeprav besedilo ne vključuje zahteve po avtomatiziranih filtrih, ki bi preprečevali objavo nedovoljenih vsebin, se bodo dovolj premožna podjetja teh verjetno vseeno posluževala, saj za nedovoljene objave ne odgovarjajo uporabniki, temveč platforma. Avtomatizirani filtri so trn v peti ustvarjalcev, ki na platformah objavljajo lastne izdelke, saj pogosto blokirajo tudi nesporne vsebine. Vse omenjene omejitve ne bodo veljale za čisto nove ali zelo majhne platforme, saj bi zaradi nastalih stroškov ugasnile, še preden bi zares zaživele.
Bo »linkanje« plačljivo?
Tudi 11. člen je doživel nekaj sprememb. Konec je bojazni, da bi že z vstavljanjem povezav na novinarske članke kršili avtorske pravice. To bo še naprej dovoljeno tako zasebnemu uporabniku spleta kot tudi profitnim spletnim stranem oziroma agregatorjem vsebin. Prav tako bo še naprej dovoljeno poobjavljanje člankov na agregatorjih, kot je google news, ki brez plačila za dovoljenje zbirajo povezave na novinarske članke, ob te pa prilepijo tudi izseke besedil. Bo pa komercialno poobjavljanje tudi nekoliko omejeno. Ob povezavi na članke bodo namreč lahko zgolj še »zelo kratki« izseki oziroma opisi v lastnih besedah. V obrazložitvi oziroma recitalu št. 34 zaščita avtorskih pravic prav tako ne bo obsegala prepovedi povzemanja dejstev iz novinarskih člankov.
Končno besedilo direktive mora zdaj po potrditev še v Svet EU in evropski parlament. Podpora v Svetu EU naj bi bila dovolj visoka, medtem ko kritiki upajo, da bi direktiva lahko padla v parlamentu. Ta naj bi o njej odločal konec marca ali aprila, kar je dober mesec pred evropskimi volitvami. Prav to daje kritikom upanje.
