Francozi Nizozemsko obtožujejo, da je pri nakupu delnic letalske družbe KLM ravnala kot sovražnik Francije, in to za njenim hrbtom ter na skrivaj, ne kot partner, kar bi morala biti. Bojijo se, da bi se nizozemska država po tem »sovražnem vpadu« povezala z nekaterimi drugimi delničarji, na primer ameriškimi in kitajskimi, proti Francozom, da bi dobila prevlado nad Air France-KLM. Za Francoze je pač Air France eden od nacionalnih simbolov, zato bi bila njegova izguba hudo ponižanje in tudi udarec za francosko gospodarstvo.

Nizozemci pa so ponosni na svoj KLM, ki je s častitljivimi sto leti najstarejša letalska družba na svetu in eden od desetih najpomembnejših nizozemskih delodajalcev. Trdijo, da gre za obrambo nacionalnih interesov, tudi tega, da amsterdamsko letališče Schiphol s francosko prevlado v Air France-KLM ne bi bilo marginalizirano. Devetdeset odstotkov Nizozemcev vlado pri nakupu teh delnic podpira in nizozemski časopisi so nad to njeno potezo navdušeni.

Nekateri analitiki v tej krizi v odnosih med državama, ki sta bili od vsega začetka na čelu evropskega združevanja, vidijo še enega od simptomov krepitve nacionalizma, in to ravno v času, ko smo lani praznovali sto let konca enega največjih klanj v evropski zgodovini, ki je bilo predvsem posledica tovrstne skrajnosti. Očitno združena Evropa ni več duh našega časa in očitno na majskih evropskih volitvah ne bo mogoče zmagati brez obujanja duha nacionalizma.

Nizozemci proti novemu direktorju

Spor med Francozi in Nizozemci v boju za prevlado v tretji največji evropski letalski družbi – za British Airways/Iberio in Lufthanso – lahko bolje razumemo, če vemo, da 80 odstotkov dobička v njej prinaša s svojimi 170 letali (30 milijonov potnikov na leto) nizozemska filiala KLM, ki se uspešno usmerja v nizkocenovne prevoze, samo 20 odstotkov dobička s svojimi 300 letali (50 milijonov potnikov na leto) pa Air France, ki je torej v rokah precej razvajenih Francozov in kjer zato dobro poslovanje ves čas onemogočajo pogoste stavke. Predvsem stavke izjemno dobro plačanih pilotov. Ker pa ima glavno podjetje Air France prevlado nad filialo KLM, se je zdelo Nizozemcem nedopustno, da bi Francozi iz svojega slabo stoječega podjetja obvladovali njihovo podjetje, ki mu gre zelo dobro. Počutili so se kot sposoben kopilot, ki mora ves čas ubogati nesposobnega glavnega pilota. Toda ali ni letalo med letom v nevarnosti, če se ga poskuša nasilno polastiti kopilot? Vsekakor je vrednost delnic Air France-KLM ob tem nezaupanju med dvema glavnima lastnikoma v zadnjem tednu naglo padla.

Predvsem so Nizozemci videli veliko nevarnost v novem generalnem direktorju Benu Smithu, ki je prišel iz Kanade in hoče tesneje povezati Air France in KLM, torej ukiniti avtonomijo, ki jo je doslej imela filiala KLM. Januarja je pogovor med Benom Smithom in nizozemskima ministroma za finance in transport potekal zelo slabo. Zatem sta ministra nagovorila nizozemskega premierja Marka Rutteja o nakupu delnic Air France-KLM.

Že tretjič v nekaj mesecih je neka zadeva neprijetno presenetila francosko vlado. Novembra je bil to šok zaradi aretacije glavnega direktorja Renaulta na Japonskem Carlosa Ghosna, pred nekaj tedni pa šok zaradi odločitve Airbusa, da bo prenehal proizvajati A380, ki so največja letala na svetu. Še en nedavni večji neuspeh za Francoze pa je bil, ko evropska komisija ni dovolila združitve Alstoma (tistega dela, ki proizvaja vlake) s Siemensom, ki naj bi omogočila uspešen boj proti kitajski konkurenci.

Že dolgo se Francozi in Nizozemci ne razumejo dobro, ker Francozi že več kot deset let kršijo proračunska pravila evrskega območja. Nizozemski premier Rutte, ki meni, da Nemčija preveč popušča Franciji, pa je glavni nasprotnik Macronove ideje skupnega proračuna za evrsko območje, saj noče, da bi bogate severne države na tak način podpirale močno zadolžene južne članice evrskega območja.