Na francoskem letališču Toulouse-Blagnac se je v nedeljo, 2. marca 1969, okoli 15.30 pojavilo belo letalo, ki je pospešilo in poletelo proti nebu kot vojaški lovec. »concorde končno leti,« je ob tem povedal komentator britanske televizije BBC Raymond Baxter, ki je spremljal vzlet.
Za krmilom francosko-britanskega letala je sedel pilot Andre Turcat, ob njem pa so bili na krovu še kopilot Jacques Guignard, mehanik Michel Retif in inženir Henri Perrier. Kot je kasneje pojasnil Turcat, njihova naloga ni bila postaviti hitrostni rekord, ampak samo pokazati, da letalo leti in se vrne na tla. Med prvim preizkusnim letom so se na krovu pokvarili kar trije od štirih prezračevalnih sistemov, tako da je bilo pilotom zaradi delovanja številnih naprav zelo vroče. "Pod našimi čeladami so kmalu začele teči velike kaplje potu," je pilot, ki je umrl leta 2016 pri 94 letih, zapisal v svoji knjigi z naslovom Concorde.
Po nekaj manj kot pol ure je letalo pristalo, pri čemer se je izpod koles močno pokadilo, sprožila pa so se tudi varnostna padala, da se je 112 ton težko zračno plovilo zaustavilo. Številni radovedneži in novinarji, ki so se zbrali na letališču, so veselo zaploskali, člani posadke pa so si v pilotski kabini privoščili šampanjec.
Že kmalu po pristanku je pilot na novinarski konferenci povedal, da je bil to šele začetek njihovega dela. Potrebovali so še sedem let in 5500 ur letenja, da je lahko letalo pridobilo licenco za komercialno letenje. 21. januarja 1967 sta francoska letalska družba Air France in britanski British Airways opravila prva komercialna poleta med Parizom in Rio de Janeirom ter Londonom in Bahrajnom. A to letalo ni bilo gospodarsko uspešno, saj je bilo predrago, preglasno, velika pa je bila tudi poraba kerozina. Štirje motorji so v povprečju porabili 20 ton kerozina na uro letenja. Poraba na potnika je znašala med 14 in 17 litrov na 100 kilometrov, medtem ko pri današnjih potniških letalih v povprečju znaša štiri litre na 100 kilometrov.
Odlikovala ga je predvsem izjemna hitrost, saj je bil concorde poleg ruskega tupoljeva 144 edino potniško letalo, ki je preseglo hitrost zvoka. Letelo je 2500 kilometrov na uro, pri čemer je hitrost zvoka 1235 kilometrov na uro. Okoli sto potnikov, kolikor jih je sprejel, je tako za pot iz Pariza v New York potrebovalo zgolj tri ure in pol, kar je pol manj kot danes, ko za enako pot potniška letala potrebujejo približno osem ur. 25. julija 2000 pa se je zgodila huda nesreča, v kateri je umrlo vseh 109 ljudi na krovu letala in še štirje na tleh. Concorde družbe Air France je nekaj minut po vzletu z letališča Roissy pri Parizu strmoglavilo. To je bila posledica iztekanja kerozina, do katerega je prišlo zaradi eksplozije pnevmatike.
Nesreča je prispevala tudi k upokojitvi letala leta 2003. Zadnje tovrstno letalo francoske letalske družbe je zadnjič poletelo 31. maja tega leta, concorde British Airwaysa pa oktobra. Povratne vozovnice za zadnje polete maja 2003 so stale 8100 evrov.
