Na ljubljanski televiziji so recimo prepovedali že posneto oddajo, kjer so svoje skladbe predstavili Berlinski zid, Grupa 92 in Buldogi. Pred tem so jim šli v nos Buldožerji, ob njih pa seveda tudi popevkarji, ki so preveč jasno izražali svoja politična stališča. Hrvaškega pevca Viceta Vukova, recimo, so po bleščečih začetkih kariere zaradi naklonjenosti hrvaškemu maspoku prepovedali na radiu in televiziji, hkrati pa so iz trgovin umaknili njegove plošče. V Jugoslaviji je bilo težko slišati tudi skladbo Morgen, ki jo je pel Ivo Robić. Tudi ta naj bi nosila elemente ustaštva. Jasno, v osemdesetih so mnoge radijske postaje po tihem ignorirale novovalovsko glasbo, predvsem zaradi besedil, ki so bila vezana na aktualno politiko, na uporabo mamil ali na spolnost. Kaj pa tujina? Spodaj je deset popularnih skladb, ki so bile prepovedane (v demokraciji). Jasno, gre za ozek izbor, samo na BBC-ju je bilo prepovedanih nekaj sto popularnih skladb.
Imagine; John Lennon (1971)
Poslušalca kar malce pretrese, ko vidi, da je bila ena najbolj znanih mirovniških skladb kar dvakrat prepovedana. Gre namreč za ne ravno bojevito besedilo, ki za naše čase že kar malce patetično razlaga, da bi bilo lepo živeti v miru, brez meja, brez religij, kjer ne bi bilo ničesar, za kar bi bilo vredno ubijati ali umreti. Večno zelena himna s poslanstvom je najuspešnejša mala plošča bivšega vodje Beatlesov in je bila posneta leto po razpadu njegove liverpoolske skupine. V ZDA je izšla leta 1971, v Angliji pa najprej samo na veliki plošči, leta 1975 pa še na mali plošči. Skladbo na različne načine še izvajajo in predelujejo, menda jo je doslej na novo posnelo več kot 200 glasbenikov. Tudi Lennonova žena Yoko Ono. Lani smo jo lahko slišali na otvoritvi zimske olimpijade v Južni Koreji. Prvič so skladbo prepovedali na angleškem BBC-ju v času zalivske vojne proti Iraku, leta 1990 in 1991, drugič jo je prepovedala največja ameriška radijska mreža Clear Channel, takoj po 11. septembru 2001, po letalskih terorističnih napadih v ZDA, skupaj s 165 drugimi skladbami.
Je T’aime … Moi non plus; Serge Gainsbourg in Jane Birkin (1969)
Ko govorimo o seksualni revoluciji, imamo v mislih tudi skladbo Je T'aime…, ki jo je napisal francoski multiumetnik Serge Gainsbourg. Najprej jo je hotel zapeti v duetu s svojo bivšo Brigit Bardot, pa se njen mož ni strinjal. Nič hudega, si je rekel, in posnel skladbo z angleško igralko Jane Birkin, s katero se je poročil leta 1968. Skladbo, v kateri Birkinova glasno orgazmira, so prepovedali povsod na zahodu. Vatikan je izobčil italijanskega distributerja skladbe, v rodni Franciji pa so jo lahko vrteli šele po 23. uri.
God Save the Queen; Sex Pistols (1977)
Londonski pankerji so 25-letnico vladanja angleške kraljice Elizabete izkoristili za melodijo, ki nosi isti naslov kot britanska himna. Le besedilo je drugačno, približno takole: »Bog obvaruj kraljico, fašistični režim. Naredili so te bedaka, potencialno vodikovo bombo. Bog obvaruj kraljico, ona ni človek.« Državna administracija se ni strinjala in pankovski komad je bil povsod prepovedan. Kar so Pistolsi verjetno tudi hoteli. Kljub prepovedim so bili prvi na lestvici New Musical Express in drugi na uradni angleški lestvici.
Let’s Spend the Night Together; Rolling Stones (1967)
Stonesi so se morali zagovarjati zaradi velike uspešnice Preživiva noč skupaj. Cenzorji so bentili, da gre za namigovanje na spolne odnose, radii pa so raje vrteli B-stran plošče – Ruby Tuesday. Na nastopu v ZDA pri Edu Sullivanu so morali prepevati milejšo obliko Let's Spend Some Time Together (Preživiva nekaj časa skupaj). Potem se jim je odtrgalo in so se iz garderobe vrnili oblečeni v nacistične uniforme. Nagnali so jih iz studia. Skladbo so prepovedali tudi na koncertu v Šanghaju leta 2006.
Lucy in the Sky with Diamonds; The Beatles (1967)
Verjetno najbolj znan, mogoče pa tudi eden najbolj razvpitih ansamblov moderne dobe se je veliko soočal s prepovedmi. Na BBC-ju niso hoteli predvajati petih njihovih skladb, v času terorističnih napadov pa so v ZDA prepovedali štiri. V obeh primerih je bila zraven psihedelična Lucy in the Sky with Diamonds, s kraticami LSD. Naključje? Težko je verjeti. Sredi šestdesetih so bili Beatlesi bolj redko trezni. Avtor skladbe John Lennon je neprepričljivo trdil, da je Lucy zgolj sošolka njegovega sina.
Lola; The Kinks (1970)
Kinksi so bili prijetna angleška skupina (šestdesetih), dokler niso posneli skladbe o Loli: »Hodila kot ženska in govorila kot moški,« so zapeli. Dovolj eksplicitna primerjava za tiste čase. A mega uspešnice Lola niso prepovedali zaradi tega. Na BBC-ju jih je zmotil del besedila, kjer omenjajo pitje Coca-Cole. Jasno, na BBC-ju so vsakršne reklame prepovedane. Kinksi se niso dali motiti, Coca-Colo so spremenili v cherry-colo. Še boljše. Publika, predvsem po Evropi, je ploščo, ki menda govori o pariškem temnopoltem travestitu, razgrabila.
Relax; Frankie Goes to Hollywood (1983)
Na Otoku so ugotovili, da je skladba Relax enostavno preveč obscena. Na BBC-ju so skladbo najprej vrteli, potem pa so jo prepovedali (in potem so jo spet vrteli). Nerodno. Plesno mega uspešnico, ki so jo vrtele vse komercialne postaje na Otoku, so prodali v več kot 2 milijona izvodih. Potem pa so jo gejevski Frankie Goes to Hollywood leta 1984 izdali še na albumu. V času zalivske vojne so na BBC-ju Frankie Goes to Hollywood prepovedali še enkrat. Šlo je za vojno satiro Two Tribes (Dve plemeni), ki pa ni motila ameriških cenzorjev.
Strange Fruit; Billie Holiday (1939)
Ena prvih protestnih pesmi v popularni glasbi govori o linčanju temnopoltih v ZDA. Besedilo, ki ga je leta 1937 napisal judovski učitelj Abel Meeropol, je kritika rasizma, zlasti obešanja temnopoltih brez sojenja, ki je vrh dosegel na prelomu stoletja, ko so vsako leto obesili tudi več kot 100 ljudi. Skladba, ki jo poje Billie Holiday, velja za enega prvih protestov proti rasizmu. Njena založba Columbia skladbe ni hotela izdati na plošči, v mnogih mestih je bilo predvajanje prepovedano. Meeropola so obtoževali, da so mu izdelavo besedila naročili komunisti.
Give Ireland Back to Irish; The Wings (1972)
Za Paula McCartneyja neobičajna popevka Vrnite Irsko Ircem ima neposredno politično sporočilo. Wingse so navdihnili krvavi dogodki na Irskem (krvava nedelja, 30. januar 1972), ko so pripadniki britanske vojske v Derryju ubili 13 katoliških demonstrantov. Skladba je bila v Angliji, na BBC-ju in tudi na radiu Luxembourg takoj prepovedana, a je vseeno prilezla na 16. mesto angleške lestvice. Na Irskem je bila seveda prva. McCartney je kasneje izjavil: »Po našem mnenju so ljudje takrat prvič vprašali, kaj počnemo na Irskem.«
Cop Killer; Body Count (1992)
V ZDA policija vsako leto ubije okoli 1000 državljanov, tudi kakšnega nedolžnega. Leta 1992 se je Ice-T s svojim moštvom odločil poseči v to folkloro. Posneli so razbijaško Cop Killer, ki sicer govori o nasilju policistov nad ljudstvom, hkrati pa napoveduje tudi nasilne protiudarce. Starejši Bush se je jezil, tudi Tipper Gore, žena bodočega eko podpredsednika, je bila zgrožena. Charlton Heston in policisti po državi so od založbe Warner zahtevali, da ustavi prodajo. A več kot nekaj lokalnih prepovedi niso dosegli.
