Srbski mediji so prav tekmovali, kateri bo objavil več podrobnosti o nesreči in žalujoči družini. Tako so objavljali zapise o »pijanem Turku, ki je ubil kralja«; o tem, da je imel pevec v času nesreče pri sebi 15.000 evrov honorarja za zadnje tri nastope, ki so bili nato raztreseni po prizorišču in se še vedno ne ve, kje so; objavili so celo podrobnosti obdukcije in izpovedi znancev, da je pevec slutil, da ga čaka smrt. Nenehno so spremljali družino, celo ko je krsta s posmrtnimi ostanki priljubljenega pevca z vladnim letalom prispela na letališče in so pisali o tem, kateri od članov družine je bil najbolj objokan. Spremljali so jih na poti iz družinske hiše na Dedinju, kamor so jim sožalje prišli izreč tudi politiki, s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem na čelu, do komemoracije v beograjski mestni hiši. Tja je prišla vsa srbska estrada, od Željka Joksimovića do Nede Ukraden in Cece, ki so jo fotografi ujeli s solznimi očmi. Pevca so pokopali ob zvokih njegove pesmi iz leta 1984 Ne plači dušo, ki jo je posvetil svoji soprogi Gordani.
V čast umrlemu pevcu pa je v Šabcu na zidu stadiona nogometnega kluba Borac mladenič z imenom Đurađ narisal velik mural z njegovim nasmejanim obrazom. Slika je nemudoma postala kraj, kamor se hodijo meščani poklanjat spominu na pevca.
Pripravila Manja Rošini
