V kar nekaj šolah, zlasti na Štajerskem, pa tudi drugod po Sloveniji, se v zadnjem času srečujejo z vse večjim pojavom glist oziroma podančic pri otrocih. Pri nekaterih so simptomi okužbe vidni tudi navzven, pri tretjini se sploh ne razvijejo, najučinkovitejša preventiva pa je temeljita osebna higiena.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) potrjujejo, da v zadnjih letih število primerov glist oziroma podančic v Sloveniji strmo narašča. »V letu 2017 smo prejeli 36 odstotkov več prijav kot v letu 2016, v letu 2016 pa 25 odstotkov več kot v letu 2015. Občasno se v večji meri pojavljajo v predšolskih, pa tudi v šolskih kolektivih,« pravi Samo Belavič Pučnik iz službe za odnose z javnostmi na NIJZ.
Jajčeca podančic tudi v hišnem prahu
Podančice spadajo med notranje, črevesne zajedavce. »Človek se okuži z zaužitjem jajčec. Podančice živijo v črevesju in ponoči odlagajo jajčeca ob zadnjik. Ob praskanju zadnjika si lahko posameznik jajčeca nevede zanese pod nohte, na roke, spodnje perilo ali na posteljnino, od tod pa se nato prenašajo tudi na hrano, druge predmete in celo pohištvo. Jajčeca so tudi v hišnem prahu, prenašajo pa jih lahko tudi hišni ljubljenčki na dlaki, vendar se ne okužijo,« pojasnjuje Belavič Pučnik.
Poznamo tudi več vrst glist. Nekatere živijo prosto v naravi, zemlji ali vodi, druge na rastlinah in živalih, nekatere pa samo v človeku. Gre za majhne, približno centimeter velike gliste, belkaste barve, ki živijo v prebavilih človeka in so najpogostejše povzročiteljice okužb, predvsem pri otrocih, ki obiskujejo šolo. Najpogostejši znak okužbe je močan srbež okoli zadnjika, ki ga povzroči oplojena samica, ki leže in odlaga jajčeca v kožne gube okrog zadnjika. Zunaj gostitelja ostanejo jajčeca kužna do tri tedne, še zlasti pa jim ustreza vlažno okolje. Uniči pa jih visoka temperatura, nad 55 stopinj Celzija. Približno tretjina okuženih sploh nima znakov okužbe, drugi občutijo bolečine v trebuhu, lahko se pojavi slabost, pa tudi bruhanje.
Osebna higiena izjemnega pomena
Za učinkovito zatiranje te vrste nadloge je nujno temeljito umivanje rok, in to s toplo tekočo vodo po vsaki uporabi stranišča, menjavi plenic, še zlasti pa pred pripravo hrane. Tudi čiščenje in striženje nohtov na rokah je pomembno, prav tako strokovnjaki priporočajo dnevno prhanje (ne kopanje). »Pri otrocih pazimo, da si ne grizejo nohtov ali sesajo prstov, še zlasti pa, da se ne praskajo v okolici zadnjika,« svetujejo na NIJZ. Prostore, kjer se zadržuje bolnik, zlasti sanitarne prostore, pa je treba dnevno sesati, zračiti, čistiti, pri čemer lahko uporabimo običajna čistilna sredstva,
»Dnevno je treba očistiti tudi predmete, ki jih bolnik stalno uporablja oziroma se jih dotika, kot na primer igrače, pribor za osebno higieno, kljuke, stikala, pipe in podobno, po vsakem čiščenju prostorov pa si temeljito operemo roke,« še svetujejo strokovnjaki na NIJZ. Sploh pa perilo in posteljnino peremo ali sušimo pri visokih temperaturah, nad 55 stopinj Celzija, v pralnem stroju pa operemo tudi plišaste igrače.
