Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je danes pričakovano napovedala razrešitev Damirja Topolka, direktorja direkcije za infrastrukturo (DRSI). Ta direkcija je pred uveljavitvijo zakona o drugem tiru Divača–Koper uradno vodila ta politično-gospodarski projekt desetletja. Damir Topolko je (bil) od vpletenih v afero Maketa pravzaprav edini, ki je vse odtlej na enakem položaju.

Direkcija, ki jo vodi Topolko, je bila podpisnica sporne pogodbe za maketo – javnega naročila, ki je bilo že v izhodišču speljano mimo določil zakona. Kljub napačni izbiri ponudnika, za katero tudi Topolko ni zmogel ponuditi razumne razlage, ga je ministrica Bratuškova ves čas branila. Lahko bi izkoristila ministrski privilegij in ga v enem letu po nastopu funkcije brez pojasnila razrešila, a tega vse do danes ni storila, razrešila pa je direktorja direkcije za letalstvo Mirka Komca.

Bratuškova je Topolka ščitila tudi po razkritju, da je Topolko – v nasprotju z Lebnom in Gašperšičem – vključen v kazensko preiskavo (poleg njega pa še trije nižji uradniki direkcije).

Topolko ves čas vztraja, da je pri vodenju javnega naročila ravnal po navodilih vodstva ministrstva, danes pa se na naša vprašanja ni odzval.

Se bo val ustavil pri Topolku?

Premier Marjan Šarec je tako Topolku kot ministrici Bratuškovi v sredo pustil kaj malo manevrskega prostora, ko je povedal, da ob žrtvovanju »učinkovitega ministra Jureta Lebna« pričakuje tudi razrešitev direktorja direkcije. »Pričakujem, da bo poskrbela, da ne bo samo Jure Leben nosil politične odgovornosti. Da ne bodo psi lajali, karavana pa bo šla dalje.«

Minister za infrastrukturo v času spornih dogodkov je bil Peter Gašperšič, ki je danes zaposlen v kabinetu okoljskega ministra v odstopu Lebna, svojega nekdanjega državnega sekretarja, ki je operativno vodil projekt drugi tir. Tudi Gašperšič je že v času afere, to je bilo marca lani, zaščitil Topolka. Bratuškova je prepričana, da je to storil iz strahu pred razkritjem, da »je bilo prejšnje vodstvo (infrastrukturnega, op. a.) ministrstva aktivno vključeno v javno naročilo makete«.

Gašperšič se ves čas vztrajno distancira od vsakršnega medijskega opredeljevanja do afere in dogovarjanja okrog razpisa ter vztraja, da »zadeve do zaključka kriminalistične preiskave ne bo komentiral«. Bratuškova je danes dejala, da za izredne odpovedi »nekaterim javnim uslužbencem« še ni pogojev, iz česar je sklepati, da val Gašperšiča ne bo dosegel, saj trenutno ne opravlja politične, temveč uradniško funkcijo v javni upravi. Enako velja za Natašo Pelko, nekdanjo zaposleno na infrastrukturnem ministrstvu, danes pa v družbi 2TDK. S prstom pa je Bratuškova pokazala na vodstvo stranke SMC.

SMC Šarčeva napoved ni razveselila

Topolko bo vodil DRSI do imenovanja novega direktorja, pred Cerarjevo stranko pa je iskanje kandidata za okoljskega ministra. Premier Šarec je SMC javno naročil, naj za novega ministra poišče osebo, ki bo enako učinkovita, kot je bil Leben. »Pridržal si bom pravico, da sam odločim o tem, ali bo kandidat primeren ali ne, saj želim točno takšen način dela na ministrstvu, kot je bil prisoten doslej,« je poudaril. Če SMC ne bo ponudila ustreznega človeka, ga bo, tako Šarec, treba iskati zunaj politike.

Cerarjeve stranke s to napovedjo ni razveselil. Vodja njihovih poslancev Igor Zorčič je danes spomnil, da po koalicijskem sporazumu vodenje okoljskega ministrstva pripada SMC. »Ta določba jasno kaže, kaj to pomeni, navsezadnje pa ministre imenujejo in razrešujejo poslanci.« Zorčičevo ime se sicer v političnih kuloarjih omenja v igri za Lebnovega naslednika, sam pa pravi, da se o kandidatu za novega okoljskega ministra še niso pogovarjali in da ga za zdaj ta položaj ne zanima. Glede na premierjevo zahtevo, da mora biti novi okoljski minister zelo operativen, je tudi težko verjeti, da bi bil Šarec z morebitno Zorčičevo kandidaturo zadovoljen. Zorčič je po ocenah naših sogovornikov iz koalicijskih vrst precej bolj koristen v parlamentarnih klopeh, saj je osrednji kohezivni člen poslanske skupine SMC.

Prijon: »Ne vem, kdo bi sploh lahko stopil v Juretove čevlje«

Ker je Šarec izrecno izpostavil, da bo moral novi okoljski minister nadaljevati zastavljeno delo, se zdi naravna izbira za Lebnovega naslednika nekdo od njegovih najbližjih sodelavcev. To sta državna sekretarja Simon Zajc in Aleš Prijon, naši sogovorniki iz SMC pa dajejo več možnosti slednjemu.

Aleš Prijon je za Dnevnik povedal, da mu v stranki še niso ponudili ministrskega mesta. »Če mi ga bodo, bom o njem razmislil,« danes ni želel prejudicirati svoje odločitve. Kljub temu je pojasnil, da samega sebe ne vidi kot nekoga, ki bi lahko nadomestil Lebna. »Ne vem pa, kdo bi sploh lahko stopil v Juretove čevlje,« je dodal.

Prijon sicer velja za strokovnjaka na področju prostora, kar so mu kolegi leta 2017 priznali tudi z izvolitvijo na čelo zbornice za arhitekturo in prostor, s področjem okolja pa še ni imel veliko opravka. Pooblaščeni arhitekt in prostorski načrtovalec je svojo kariero posvetil načrtovanju in gradnji objektov ter urejanju prostora.