Gledanje filma Free Solo, ki je polnil dvorane, še preden je dobil britansko bafto in nato še oskarja za najboljši dokumentarec, ni lahka, ampak izrazito stresna stvar. Američan Alex Honnold v njem poskuša doseči nekaj, kar ni uspelo še nikomur pred njim, če mu spodrsne, pa bo odletel v smrt. Gre za plezalca v prostem plezanju, torej brez vrvi ali kakršnih koli drugih varoval, izziv pa je bila 975 metrov visoka granitna skala El Capitan v kalifornijskem narodnem parku Yosemite. Honnold, ki je danes star 33 let, se je na izziv pripravljal dve leti, po adrenalinskem vzponu spomladi 2017 pa mu je uspelo priti na vrh v slabih štirih urah.
Raje ima plezanje kot dekle
Njegov podvig, ki je bil prikazan tudi pri nas na Festivalu gorniškega filma, je spremljala ekipa snemalcev plezalcev, Honnoldovih prijateljev, ki so dokumentarec snemali za National Geographic, pred vzponom pa so dober del filma posvetili Alexovemu načinu življenja in razmišljanja ter odnosu do sorodnikov in predvsem dekleta Sanni, ki jo je spoznal, ko ji je podpisal svojo knjigo Alone on the Wall (Sam na steni). Da prosto plezanje postavlja pred dekleta, v filmu pove brez kakršnih koli zadržkov, enako nečustveno pa sprejema to, da lahko, tako kot veliko njegovih predhodnikov, v vsakem trenutku med plezanjem umre.
Kako lahko kdo s takšno prostodušnostjo govori o padcu v skoraj tisoč metrov globok prepad in kako si sploh upa brez vrvi spraviti nad gladko steno El Capitana, kjer o tem, ali bo padel ali ne, odločajo konice prstov na rokah in nogah, delno odgovarja tudi film. Ko gre Honnold na skeniranje možganov, to pokaže, da amigdala, del možganov, ki je pri ljudeh odgovoren za strah, pri njem ni tako aktiven kot pri drugih, kar pomeni, da potrebuje večjo stimulacijo, da se sploh prestraši. Honnold sicer pravi, da je kdaj strah tudi njega, a ta strah predela, nasploh pa ves čas deluje manj čustveno kot ljudje okoli njega, sploh Sanni ter fotograf in plezalec Jimmy Chin, ki je film režiral skupaj z Elizabeth Chai Vasarhelyi.
Živi v kombiju, uživa vegansko hrano
Danes Alex ne razmišlja o bolj norem podvigu od vzpona na El Capitan, granitni monolit, na katerem je od leta 2013 umrlo pet ljudi, od leta 1905 pa 31 od skupno 120 plezalcev, ki so izgubili življenje v parku. Še vedno pa Kalifornijec, ki je začel plezati pri petih letih, najraje pleza, se vozi po državi v svojem kombiju in uživa vegansko hrano. V kombiju pa, če se le da, tudi spi, čeprav je pred dvema letoma v Las Vegasu kupil hišo. »Če bi lahko čudežno teleportiral hišo iz enega kraja v drugega, bi raje živel v udobni hiši. Čeprav je, če sem iskren, po svoje prijeten tudi kombi. Všeč mi je, da je vse na dosegu roke. Ko spim v hotelski sobi – včasih je to res luksuzna in velika hotelska soba ter moraš hoditi kar daleč na stranišče –, si rečem, ah, ko bi vsaj imel svojo stekleničko za uriniranje. Kdo si sredi noči želi hoditi vse do kopalnice, ko pa se lahko samo skloni, zgrabi svojo stekleničko in izprazni mehur,« pravi Alex Honnold.
