Tony Miles, jezni britanski vitez

Anthony John Miles se je rodil v Birminghamu leta 1955. Zgodaj je bil boljši od starejših šahistov, leta 1974 pa je v Manili kot prvi Britanec postal mladinski svetovni prvak. Nemudoma se je odločil: opustil je študij matematike v Sheffieldu in postal prvi povojni poklicni šahist na Otoku.

Jim Slater, angleški poslovnež, ki je s finančnim vložkom rešil »dvoboj stoletja« med Fischerjem in Spaskim leta 1972, je v tem času razpisal spodobnih 5000 funtov nagrade za prvega Britanca, ki bo postal velemojster. Generacija obetavnih igralcev se je pognala v lov in dežela je kmalu dobila kup velemojstrov, prvi pa je bil leta 1976 prav Tony. Odtlej je bil četrt stoletja med prvimi stotimi igralci sveta. Takoj je zmagal v Amsterdamu, na olimpijadi v Hajfi pa se z Anglijo veselil brona. Leta 1980 je premagal svetovnega prvaka Anatolija Karpova s sumljivo obrambo svetega Jurija (1.e4a6). Karpovu to ni bilo všeč, Tonyju pač; čez tri leta ga je ugnal še enkrat. Med letoma 1984 in 1986 je branil prvo desko Anglije na poti do srebrnih olimpijskih medalj. Tony je bil zdaj deveti šahist sveta, Anglija pa druga šahovska velesila.

V tem času so se pojavile prve občasne psihične težave. Miles je ljubosumno branil svoj primat na otoku pred Nigelom Shortom, se zapletal v mučne spore in se začasno preselil v ZDA. Še leta je s sijajno tehniko izkoriščal majhne prednosti in osvajal odprte turnirje po vsem svetu, njegov nabor nenavadnih otvoritev in ostro pero pa sta bila legendarna. Slovenskemu občinstvu se je dvakrat predstavil na Vidmarjevih memorialih – leta 1985 je zmagal – pa tudi z drugim in tretjim mestom na močnih novogoriških turnirjih v letih 1999 in 2000. Premagal je svetovne prvake Smislova, Tala, Spaskega, Karpova in Kramnika. Po treh letih sladkorne bolezni je Tony umrl leta 2001.