Le dan zatem, ko je britanska premierka Theresa May prvič jasno nakazala, da bi lahko preložili brexit, sta se o tej zamisli izrekla nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron. Na njunem srečanju v Parizu, kjer sta predvsem uglaševala svoje politike pred marčevskim zasedanjem evropskih voditeljev, sta Britancem dala vedeti, da bi njihovo prošnjo za preložitev izstopa iz Evropske unije lahko podprla. A francosko-nemški dvojec po skoraj dveh letih pogajanj z Veliko Britanijo in spremljanju nenehnih preobratov na Otoku nad takšno potezo vseeno ni bil posebej navdušen.
Macron: Potrebujemo jasen cilj
»Če bi Velika Britanija potrebovala nekaj več časa, seveda temu ne bomo nasprotovali. Želimo si urejene rešitve,« je dejala nemška kanclerka. Hkrati pa je poudarila, da se Nemčija in Francija povsem strinjata, da bo doseženi ločitveni dogovor, katerega ratifikacija se je zataknila v britanskem parlamentu, tudi v tem primeru še naprej veljal. Nekoliko bolj zadržan do dodatnega izstopnega časa Veliki Britaniji je francoski predsednik. Postavil je namreč pogoj, da se postavi jasen cilj, kaj se želi v tem podaljšanem obdobju doseči. »Nikakor ne bi sprejeli podaljšanja brez jasno zastavljenega cilja. Kot je dejal naš pogajalec Michel Barnier, ne potrebujemo dodatnega časa, potrebujemo odločitve,« je bil odločen Macron.
»Izstop Velike Britanije obžalujemo,« je še poudarila Merklova in dodala, da je zdaj treba najti dober dogovor. Kakšen bi ta sicer lahko bil, ostaja odprto. Evropski in britanski pogajalci so v minulih tednih neuspešno iskali načine, kako bi irsko varovalo v ločitvenem dogovoru naredili bolj pravno in vsebinsko atraktivno, da bi ločitveni dogovor britanski poslanci vendarle večinsko podprli. Zdaj so začeli iskati načine, za koliko časa bi bilo smiselno in pravno izvedljivo zamakniti britanski izstop iz EU. Zanj lahko uradni London zaprosi, Evropska unija pa ga mora odobriti s soglasjem vseh preostalih 27 članic. Načeloma gre za relativno preprost postopek, tudi zaradi političnih želja vseh, da Velika Britanija iz Unije ne izstopi s trdim brexitom.
Dejavnik evropskih volitev
A težava tiči v prihajajočih evropskih volitvah, ki bodo v 27 državah članicah potekale konec maja. Evropski parlament je zaradi odhoda britanskih evroposlancev sprejel odločitev o zmanjšanju števila sedežev v naslednjem sklicu s 751 na 705. Ker je bilo zamišljeno, da bo Velika Britanija iz EU izstopila 29. marca, so konec maja pričakovali normalno izvedbo volitev brez britanskih kandidatov. Toda če bi Velika Britanija ostala članica, bi bila upravičena nastopiti na volitvah. Zato maja ne bi smeli voliti zgolj 705 poslancev, temveč 751.
Odprto je tudi, kako bi se po britanskem odhodu iz EU prešlo na predvidenih 705 poslancev. Težava je v matematiki. Poslanci namreč za naslednji mandat niso zmanjšali števila poslanskih mest za vse britanske sedeže. 27 od skupno 73 so jih obdržali in porazdelili med države, ki glede na prebivalstvo doslej niso bile povsem enakomerno zastopane v evropskem parlamentu. 14 držav je tako dobilo po nekaj sedežev več, med njimi pa ni Slovenije, ki bo imela še naprej osem poslancev.
Da bi se vsem tem težavam izognili, se zdaj razmišlja o podaljšanju britanskega obstanka v EU do evropskih volitev ali najdlje do prvega sklica evropskega parlamenta v juliju. Na tak način bi se verjetno izognili pravnim zagatam glede načina izvedbe evropskih volitev. A v pogovorih med diplomati se pojavlja še tretja možnost – da bi brexit podaljšali do konca aktualne proračunske perspektive, torej do konca leta 2020. Kaj bi takšna odločitev pomenila za prihajajoče evropske volitve, ni jasno. EU in Velika Britanija naj bi dogovor glede morebitne preložitve brexita sprejeli najpozneje do 21. marca, ko se bodo na spomladanskem zasedanju sešli evropski voditelji.
