Ameriški predsednik Donald Trump in severnokorejski voditelj Kim Jong Un bosta drevi v Hanoju s krajšim pogovorom in s skupno večerjo začela svoje drugo srečanje, na katerem bosta poskusila storiti vsebinski korak naprej pri reševanju najpomembnejših vprašanj z odpravljanjem severnokorejskega jedrskega programa na čelu.
Trump in Kim sta v vietnamsko prestolnico prispela danes – Trump z letalom iz ZDA s postankom v Katarju, Kim po tridnevni vožnji z vlakom. Med dvodnevnim vrhom se bosta pogovarjala predvidoma vsaj petkrat. Drevi (popoldne po srednjeevropskem času) se bosta najprej na kratko srečala le ob navzočnosti prevajalcev, nato bo sledila družabna večerja. Trumpa bosta na njej spremljala zunanji minister Mike Pompeo in vodja kabineta Mike Mulvaney (prve dame Melanie Trump ni v Vietnamu), Kima pa njegova desna roka Kim Yong Chol in še ena oseba, navzoča bosta tudi prevajalca. Program za četrtek še ni natančno znan, bo pa takrat verjetno potekala glavnina pogovorov. Ugiba se tudi o podpisu skupne izjave ob koncu vrha in kaj bi tokrat lahko pisalo v njej.
Nižanje pričakovanj
Pričakovanja opazovalcev so tokrat večja kot ob prvem srečanju junija lani v Singapurju. Tam je bilo zgodovinsko že srečanje samo po sebi, saj je bilo prvo voditeljev ZDA in Severne Koreje v zgodovini, za povrh pa sta se Trump in Kim še nekaj mesecev prej zmerjala in grozila z jedrskim gumbom. Tokrat bo za uspešno oceno vrha treba doseči vsebinski premik, a ni jasno, kakšen naj bi bil, saj nobena stran ni jasno opredelila ciljev srečanja. Ameriški predstavniki so za domače medije neuradno dejali, da upajo vsaj na bolj natančno orisan načrt poti k severnokorejski jedrski razorožitvi. ZDA tudi upajo, da bi dobile v roke popoln seznam severnokorejskih jedrskih objektov ali dogovor o obisku mednarodnih inšpektorjev v Severni Koreji. Vsekakor široka strokovna javnost pričakuje nekakšen signal glede severnokorejskega jedrskega programa, in to kljub ocenam ameriških tajnih služb, da se režim ne bo nikoli popolnoma odrekel jedrskemu orožju, ker ga razume kot jamstvo svojega obstoja.
Ameriška vlada je pred vrhom sicer nižala pričakovanja. Trump je dejal, da je zadovoljen že s tem, da Pjongjang ne izvaja raketnih in jedrskih poskusov ter da ne bo hitel z zahtevami po denuklearizaciji (definicija tega nejasnega izraza je še nekaj, kar čaka pogajalce obeh držav). »Ne mudi se mi, nikogar nočem priganjati. Le poskusov nočem. Dokler ni poskusov, smo zadovoljni,« je dejal Trump, Pompeo pa, da bo za napredek morda potrebno novo srečanje.
Pjongjang si želi mirovno pogodbo
Severna Koreja na drugi strani verjetno upa na Trumpovo privolitev v sklenitev mirovne pogodbe, saj si za to prizadeva že desetletja. Po korejski vojni (1950–53) je bilo sklenjeno le premirje, ki so ga podpisali Severna Koreja, Kitajska in 17-člansko poveljstvo Združenih narodov pod vodstvom ZDA ter je še vedno v veljavi. Vojna tako formalno še traja, Pjongjang pa sklenitev mirovne pogodbe razume kot velik korak k varnosti (svojega režima) in njegovi potrditvi. Po sklenitvi pogodbe bi Pjongjang lahko spodbijal smiselnost navzočnosti ameriške vojske v Južni Koreji in poveljstva Združenih narodov na demilitariziranem območju med Korejama. Severna Koreja je lani namignila, da bi v zameno za mirovno pogodbo in navezavo diplomatskih stikov lahko zaprla svoj glavni jedrski center v Yongbyonu. Kategorično pa je zavrnila, da bi v zameno za pogodbo pristala na jedrsko razorožitev. Slednja tako ostaja v zraku in doslej iz Pjongjanga še ni bilo slišati, da je nanjo pripravljen.
Po Nobelovo nagrado?
Demokrati v senatu, pod krinko anonimnosti pa tudi nekateri predstavniki administracije, pa izražajo bojazen, da bi Trump Kimu ponudil mirovno pogodbo in zanjo iztržil premalo. Bojazen utemeljujejo z očitnim spogledovanjem predsednika z Nobelovo nagrado za mir. Navsezadnje ga je japonski premier Šinzo Abe zanjo predlagal kar na prošnjo Bele hiše, kot je poročal japonski Asahi Šimbun.
Trump se bo jutri srečal tudi z vietnamskimi politiki, ki so zelo ponosni na gostovanje vrha. Komunistična država, ki je odnose z ZDA normalizirala leta 1995 in ima zdaj hitro rastoče kapitalistično gospodarstvo, bo najbrž tudi model, ki ga bo Trump predstavil Kimu kot mogočo pot naprej za njegov režim.
