Pri finalistih Dnevnikovega izbora najboljših zaposlovalcev Zlata nit 2018 Luki Koper in SAP smo preverili, kakšni so njihovi načrti in kako pomembna je pri tem vpetost v mednarodni prostor, zlasti kitajski trg.
Kako odločilen dejavnik uspeha je mednarodno sodelovanje, se vsekakor zaveda predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel, v pristanišče katere so lani vplule 1903 ladje. »Neločljivo smo povezani in odvisni od mednarodne skupnosti, saj okoli 70 odstotkov tovora odpade na tujino.« Kljub temu ne pozabljajo lokalne pristaniške skupnosti, kot so pomorske agencije, špedicije, logisti, kontrolne hiše, inšpekcije, policija, carina in še mnogi drugi, ki s svojim delom in izkušnjami pripomorejo k dobri podobi slovenskega pristanišča. »Samo skupaj lahko ponujamo zanesljiv in učinkovit servis,« dodaja Zadel. Za Luko Koper, ki aktivno odgovarja na strateške izzive globalne logistike, je bilo prelomno zlasti lansko leto, ko je koprsko pristanišče postalo del pobude za vzpostavitev nove svilne poti 21. stoletja. Podpisali so namreč sporazum o sodelovanju s kitajskim pristaniščem Ningbo Zhoushan Port Group. Ob tem poudarjajo, da je dejstvo, da Kitajska načrtno išče in vlaga v nekatera logistična vozlišča v Sredozemlju, tudi v pristanišča v naši soseščini, za nas samo dobro, saj to krepi prepoznavnost in moč južne transportne poti. Luka Koper je že leta eden ključnih členov na logistični poti med Kitajsko in srednjo Evropo, saj zaradi svoje geografske lege leži na najkrajši poti blagovne menjave med Daljnim vzhodom in srednjo Evropo.
Veliki načrti vplivajo na kadrovanje
Letošnje leto bo za Luko Koper leto velikih infrastrukturnih projektov. Podaljševali bodo prvi pomol, gradili garažno hišo za avtomobile, dodatne priveze, železniške tire, v prihodu je nova sodobna prekladalna oprema. »Marca bo končan nov dodatni vhod v pristanišče.« Ti veliki načrti bodo vplivali tudi na kadrovsko politiko. »Skupaj v lanskem in letošnjem letu bomo predvidoma redno zaposlili skoraj 500 novih sodelavcev. Delno bo Luka sodelovala tudi s kadrovskimi agencijami, manjši del storitev pa bodo izvajala zunanja pogodbena podjetja,« pojasnjuje Zadel.
V tujini vrvi od ambicij
Drugi finalist, SAP Slovenija, je del regije SAP srednja in vzhodna Evropa, ki združuje 16 držav in zaposluje približno 5500 ljudi. Direktor Gregor Potočar, ki vodi področje enajstih držav, pritrjuje, da je vpetost v mednarodni prostor odločilna. »Prav mednarodno povezovanje vidim kot ključ do dolgoročnega uspeha. Kot vodja regije jugovzhodna Evropa spremljam, kako se z odprtostjo in sodelovanjem ustvarjajo nove poslovne vezi – ne le na organizacijskem nivoju, temveč tudi z vidika vsega gospodarstva, države. V mednarodnem okolju kar vrvi od ambicij, želje po novih naložbah in velikih tehnoloških premikov na vseh področjih posla. Tu je za slovenska podjetja še veliko potencialov.« Potočar poudarja tudi pomen povezovanja znotraj skupine. »Sodelovanje je eden temeljev, ki nas bistveno ločuje od konkurence. Velik poudarek namenjamo zadrževanju močne lokalne prisotnosti in širitvi ekip na manjših trgih, medtem ko jih drugi zmanjšujejo ali celo ukinjajo.«
Obeta se oster boj
Zanimivo je, da tudi SAP na svojem obzorju delovanja vse bolj pozorno spremlja Kitajsko. Generalni direktor skupine SAP Bill McDermott je pred kratkim ocenil, da je bo Kitajska najverjetneje postala njihov največji trg. Potočar, ki je imel tudi sam priložnost delati na Kitajskem, meni, da so dimenzije tega trga z našega zornega kota skoraj nepredstavljive. Čeprav je Kitajska po številu prebivalcev približno štirikrat večja od Evrope, predstavlja izrazito homogen trg z eno zakonodajo in enim jezikom. To odpravlja ogromno logistike, hkrati pa ima svoje zakonitosti. »Gre za zelo nadzorovano in politično obremenjeno državo.« V prihodnjih letih bomo priča spopadom umetne inteligence, saj Kitajska, tako kot druge večje države, v to veliko vlaga. Obeta se oster boj, saj si bo zmagovalec zagotovil veliko prednost. »S povsem drugačnimi načini obdelave podatkov bo namreč razpolagal z informacijami, o katerih si v malih državah danes ne upamo niti sanjati,« dodaja Potočar in napoveduje, da bodo letos še bolj aktivno vstopali v segmente, kjer z digitalno disrupcijo rastejo izzivi in hkrati potrebe po inteligentnem poslovanju, kot na primer v javni upravi in finančno-zavarovalniški industriji.
