Fokus prihajajoče Fabule – Zidovi med nami – ni povezan le s trideseto obletnico padca berlinskega zidu. Družbenokritično ost usmerja tudi v zidove med resničnostjo in fikcijo, preteklostjo in sedanjostjo, zidove med kulturami, med čustvi ljudi, ki se le s težavo sporazumevajo, opozarja umetniška vodja festivala Manca G. Renko. »Navsezadnje je mentalne, intelektualne zidove med nami še veliko težje porušiti kot opečnate,« jo je dopolnila Uršula Cetinski, direktorica Cankarjevega doma, kjer se bo v naslednjih dneh odvila glavnina programa.
Med svetlobo in temo
V sklopu Fabule pred Fabulo, ki ima bolj humanistično podstat, bo tako mogoče že v sredo zvečer prisluhniti argentinsko-kanadskemu antologistu, esejistu in prevajalcu Albertu Manguelu (1948), ki so mu mednarodno odobravanje prinesla dela, kot sta tudi v slovenščino prevedeni Zgodovina branja in Knjižnica ponoči. Predstavljal bo knjigo Z Borgesom, hibrid med spomini, biografijo in esejistiko, kot najstnik je namreč v knjigarni pomagal kultnemu avtorju, ki mu je že pešal vid.
Če bo Manguel torej rušil zidove med svetlobo in temo, pa med fikcijo in resničnostjo, bo večer kasneje o čustvenih preprekah med nami – o tem, zakaj ljubezen boli, še posebej v poznem kapitalizmu – predavala profesorica sociologije na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu Eva Illouz (1961). Njene razmisleke smo pred leti že brali v Hladnih intimnostih.
Obrisi naracije
Zares se bo Fabula otvorila v petek, 1. marca, z nastopom ruske pisateljice, esejistke in javne intelektualke Tatjane Tolstoj (1951), ki se bo posvetila meji med Rusijo in Zahodom. Prvi slovenski prevod njenih esejev Tuja lepota prinaša rusko – tako politično kot vsakdanjo – resničnost. »Iztočnica za pogovor z njo pa bo zagotovo tudi njen odnos do feminizma, ki je morda nekoliko drugačen od našega,« je opozorila Manca G. Renko.
Enega vrhuncev gotovo predstavlja tudi prihod uveljavljenega nemškega pisca Inga Schulzeja (1962), kronista nemške združitve. Njegov zdaj prevedeni prozni prvenec 33 trenutkov sreče popisuje peterburško življenje v času tranzicije, ko je Rusija prehajala iz enega sveta v drugega. Z zgodovinsko miniaturo Dnevni red, nagrajeno z Goncourtovo nagrado, pa prihaja v Ljubljano tudi Éric Vuillard, ki v središče pripovedi postavlja Hitlerjev vzpon na oblast ter vlogo industrialcev in kapitala pri političnih odločitvah. »To ni moralistično delo, ne kliče k revoluciji. Kaže le, da moramo biti najbolj pozorni na zidove, ko se zdi prostor najbolj odprt,« je povedala umetniška vodja.
Festival bo 9. marca zaokrožil nastop Rachel Cusk. Kanadsko-britanska avtorica se je med sodobne klasikinje prebila s kultno trilogijo Obris. V središče je postavila junakinjo, ki skozi zgodbe drugih izrisuje lastni portret ženske, ki se sooča z ločitvijo, kariero, negotovostjo in pričakovanji družbe. »Avtorica je povedala, da ne verjame v klasično naracijo, zato je ta pripoved nekakšen skupek glasov. Tudi zato se zdi, da junakinja, ki ji je preseganje emocionalnih zidov vzelo vso energijo, le še lebdi,« je komentirala vodja.
Pa zidovi knjižnice?
Ob bogatem literarnem programu za odrasle, ki se širi denimo tudi na Balassijev inštitut, bodo mlajši bralci na svoj račun lahko prišli v Vodnikovi domačiji. Ob tem pa se podiranju zidov z najnovejšimi evropskimi poslasticami pridružuje tudi Filmska Fabula. Ogledati si bo mogoče portugalski film Izumrtje o tematiziranju meja, iz tekmovalnega programa Berlinala prihaja Tranzit Christiana Petzolda, celovečerec Adam in Evelyn pa je nastal po predlogi istoimenskega romana Inga Schulzeja. Slednji bo v torek, 5. marca, v Muzeju novejše zgodovine med drugim sodeloval na okrogli mizi o padcu berlinskega zidu. V Narodni in univerzitetni knjižnici pa bo 7. marca potekal pogovor, zakaj še nimamo zidov NUK 2.
