Po dveh katastrofalnih letinah zaradi pozebe ter lanskem presežku jabolk na trgu so slovenski pridelovalci pred vprašanjem, ali ima panoga sploh še perspektivo.
Po podatkih Martina Mavsarja, svetovalca za sadjarstvo na novomeškem zavodu, je bilo leta 2003 v Sloveniji 3100 hektarjev jablanovih nasadov. Danes jih je le še 2100 hektarjev. Nič drugače ni v Posavju, kjer pridelajo tretjino vseh slovenskih jabolk, površine jablanovih nasadov pa so se prav tako zmanjšale za tretjino.
Posavski sadjarji orali ledino
Naravne nesreče v zadnjih letih so pripomogle k temu, da so sadjarji ostali brez sredstev, ki so pogoj za obnovo sadovnjakov. V zadnjih desetih letih so pridelovalci posadili oziroma obnovili 577 hektarjev jablanovih nasadov.
»To pomeni, da bi potrebovali 40 let, če bi hoteli obnoviti vseh 2100 hektarjev, kolikor jih trenutno imamo,« pravi Mavsar. V Sloveniji smo več kot 100-odstotno samooskrbni z jabolki, običajno pridelamo od 50.000 do 60.000 ton jabolk na leto. »Lani je bilo jabolk okoli 80.000 ton, poleg tega so obilno rodili tudi travniški sadovnjaki in predvsem na področju jabolk za predelavo močno zmešali štrene in znižali ceno,« dodaja Mavsar.
Posavski sadjarji se zavedajo, da je za uspeh panoge nujno sodelovanje sadjarjev, politike in stroke. »V vseh teh letih je bilo gonilo vsakoletnega srečanja, kako reševati probleme, in celo, kako biti 'pred' problemi. Po zaslugi našega posveta je bila odprta problematika hladilnic, namakanja, problematika škodljivcev, naši posveti so bili tudi impulz za ustanovitev prve zadruge v teh krajih in prvih namakalnih sistemov. V Artičah so tedaj zasadili prvi šolski sadovnjak v Sloveniji, v šoli so imeli celo informativni dan, posvečen izključno sadjarstvu,« pravi Mitja Molan, predsednik Sadjarskega društva Artiče, ki združuje okoli 200 posavskih sadjarjev.
Mizerne odkupne cene jabolk
Slovensko sadjarjenje je razcvet doživelo v 70. in 80. letih s pionirjem intenzivnega gostega sajenja, pokojnim Francetom Lombergarjem. »Toda danes so nas razmere in naravne katastrofe pripeljale resnično do roba, ko nam odkupovalci za kilogram jabolk idared, denimo, ponujajo borih 15 centov za kilogram,« dodaja Molan. Sadjarji od države pričakujejo konkretno pomoč.
Po mnenju državne sekretarke na kmetijskem ministrstvu Tanje Strniša je za premik naprej ključno predvsem trdo delo na področju promocije. »Tipično za Slovenijo je vendarle jabolko in ne neko eksotično sadje. Doseči moramo dvig porabe jabolk, in drugič, slovensko jabolko v čim večji meri vključevati v prehrano vseh potrošnikov in predvsem v javne zavode.« Toda, kot razmišlja Molan, »če država ne bo uredila trga in zaščitila slovenskega sadja, trgovci pa bodo tuje sadje še vedno prodajali kot slovensko, bomo zelo težko ponovno pridobili zaupanje potrošnikov, pa imamo lahko še toliko znanja in še tako trdo delamo.«
»Domača naloga« države in sadjarjev
Strniševa ob tem izpostavlja pomoč države v zadnjih letih, od promocije lokalnega sadja do finančne pomoči, ugodnejšega sofinanciranja investicij, dviga zavarovalnih stopenj. »Zaradi enega kriznega obdobja reči, da je to panoga, ki nima perspektive, bi bil popolnoma napačen pristop. Domača naloga je tudi na strani sadjarjev, kot je prilagajanje asortimenta trgu in zahtevam potrošnika, med drugim po uporabi čim manj kemije. Zavedamo pa se, da gre za večletne kulture in prilagajanje iz enega leta v drugo pač ni mogoče,« pravi. Po njenih besedah je država v zadnjem programskem obdobju od leta 2014 do danes v sektor sadjarstva zgolj preko programa podeželja vložila okoli 40 milijonov evrov in še dobršen del od desetih milijonov, namenjenih odpravi škode po pozebi.
»Po mojem prepričanju je edino prav, da sadjarji vztrajajo,« je prepričana Strniševa, pri tem pa sta po njenem mnenju nujna večja povezanost sadjarjev med seboj, s svetovalnimi službami in raziskovalno sfero ter bolj profesionalen nastop na trgu. Kot dodaja, bodo predloge in pomisleke sadjarjev vključili tudi v strategijo prihodnjega programskega obdobja, ki je že v pripravi.
