»To je eden srečnejših trenutkov v moji dolgoletni sadjarski karieri,« je dejal eden največjih posavskih sadjarjev Toni Koršič iz Arnovega sela, tik preden se je z ostalimi člani novoustanovljene zadruge Tibona odpravil v sadovnjak na krstno obiranje nove sorte jabolk z imenom bonita. Enajst večinoma posavskih članov zadruge je lani spomladi z bonito zasadilo sedem hektarjev sadovnjakov. Kmalu naj bi se jim pridružilo še nekaj pridelovalcev iz Štajerske, ki naj bi z bonito zasadili še pet hektarjev. Kot pravi Koršič, osnovni motiv, da so se odločili v Slovenijo pripeljati novo sorto, ni le ta, da je jabolko lepo, sočno, zelo okusno in se dobro skladišči, ampak predvsem, da bi slovenski potrošnik zagotovo vedel, da kupuje slovenska jabolka in ne uvoženih cenenih sadežev, včasih tudi dvomljive kakovosti.
Odporna proti škrlupu
Bonita je nova sorta iz ugledne družine, »starši« so topaz in pink lady. Glavna prednost bonite je odpornost proti boleznim, zlasti škrlupu in plesni. »Kakšno leto je treba jablane škropiti tudi do dvajsetkrat, glavnino pa predstavlja prav varstvo proti škrlupu. Zato smo pri boniti zagotovo več kot prepolovili število škropljenj,« pojasnjuje kmetijska svetovalka Andreja Brence s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.
»Zdi se, da je bonita prispela ravno v pravem času,« dodaja Koršič. »Potem ko smo imeli dve leti zapored skoraj popolno pozebo, je bila lanska letina preobilna, in kar je še huje, imeli smo nekontroliran uvoz cenenih jabolk na slovenski trg. Po nekaterih podatkih naj bi Slovenija lani, kljub obilni letini, uvozila kar 30 odstotkov sadja. In prav sramotno se mi zdi, da v šolah, vrtcih, domovih starejših, bolnišnicah uporabljajo jabolka iz uvoza. Prav zaradi takega odnosa marsikatera manjša kmetija propada, sadovnjaki se opuščajo, in to je žalostno.«
Bonita sicer ni odgovor na tegobe slovenskega sadjarstva, pravi, je pa prav gotovo ena od možnih rešitev. Kot dodaja, sam način pridelave in trženja bonite tako za naslednjih pet ali šest let zagotavlja, da bo novo jabolko na slovenskem trgu izključno slovenskega izvora. »Kdor jo bo kupil, bo s tem podprl tudi slovenskega pridelovalca.«
Sorto so vzgojili na Češkem, njen lastnik pa je konzorcij južnotirolskih drevesničarjev KSB. Poleg slovenskih sadjarjev bonito je pridelujejo še v Italiji, Avstriji, Franciji, državah Beneluxa ter Južnoafriški republiki. V zadrugi so prepričani, da bo bonita na slovenskem trgu zgodba o uspehu, tudi zato, ker že imajo podobne izkušnje s topazom, sorto, ki so jo sadjarji, med njimi tudi Koršič, pred dobrimi dvajsetimi leti pripeljali v Slovenijo in se je na našem trgu dobro prijela.
Pogoj je bil ustanovitev zadruge
Pridelovalci so dolžni lastniku sorte od vsake posajene sadike odšteti po en evro ter prihodnjih dvajset let po dva centa od vsakega prodanega kilograma. Ustanovitev zadruge je bila pogoj, da so sploh lahko pridobili lastništvo nove sorte za Slovenijo. Preko zadruge naj bi prodali 90 odstotkov pridelka bonite, bodisi na kmetiji, bodisi na stojnicah ali v trgovskih centrih. Člani zadruge so zgolj v zasaditev jablan vložili 250.000 evrov, brez stroškov potrebne infrastrukture in namakanja.
Da bi spodbudili sadjarje k sajenju sorte bonita, so se člani zadruge skupaj s kmetijsko gozdarskima zavodoma Novo mesto in Maribor ter ljubljansko biotehniško fakulteto kot vodilnim partnerjem s projektom Bonita Slovenija spomladi prijavili na razpis ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kot pravi prodekanja biotehniške fakultete za področje agronomije Metka Hudina, je glavni cilj projekta kmete izobraziti o celotni poti pridelave nove sorte, od priprave nasada prek vzdrževanja pa vse do trženja pridelka. »Pri postavitvi nasada naj bi bili pridelovalci deležni določenih spodbud, sicer pa nameravamo v okviru projekta bonito pripeljati tako daleč, da bo blagovna znamka dejansko zaživela.« Partnerji v projektu upajo na odločitev ministrstva vsaj do začetka decembra.
