Na kliničnem oddelku za urologijo UKC Ljubljana že uporabljajo novi aparat za zunajtelesno drobljenje ledvičnih kamnov. Skoraj pol milijona evrov vredno napravo so kupili s podporo ministrstva za zdravje. Z aparatom bodo lahko hitreje in učinkoviteje drobili kamne, ki jih imajo bolniki v ledvicah, sečevodu in mehurju.
»Novi aparat pomeni velik napredek za oddelek in UKC v celoti,« je ob predaji aparata v uporabo povedal predstojnik kliničnega oddelka za urologijo doc. dr. Tomaž Smrkolj. Aparat za zunajtelesno drobljenje ledvičnih kamnov so kupili že leta 2000, a se je z leti iztrošil in ga od julija lani niso več uporabljali. Kamne so bolnikom v tem času odstranjevali endoskopsko, kar je bolj invazivna metoda kot zunajtelesno drobljenje. Ocenjujejo, da bodo na tak način zdravili do 500 bolnikov na leto.
S tem bodo razbremenili urološko operacijsko dvorano, ki so jo od poletja potrebovali tudi za endoskopsko odstranjevanje kamnov. Tako bo dvorana več časa na voljo za druge urološke operacije. Ker ne bodo potrebovali anestezije, operacijske dvorane in materiala za enkratno uporabo, bodo nižji tudi stroški obravnave bolnikov z ledvičnimi kamni, je povedal Smrkolj.
Kako poteka drobljenje kamna
Pri tem posegu bolnik ne potrebuje anestezije, le svečko analgetika in tabletko za pomiritev. Bolnik se uleže na mizo, prekrito s folijo. Pod folijo zapeljejo drobilno glavo. V drobilni glavi se generirajo udarni valovi, ti preidejo v bolnikovo kožo in se usmerijo na kamen. Na koži to ne boli, ker dobi vsak del površine kože zelo majhno energijo. Ko pa se te energije seštejejo v kamnu, ki je velik nekaj milimetrov, so to zelo velike energije, kamen poči in z njega počasi odletavajo drobci. Bolnik po posegu nekaj ur počiva in gre v popoldanskih urah, če je vse v redu, v domačo oskrbo.
Po desetih dneh z rentgensko sliko preverijo, ali je kamen razpadel in ali morajo drobljenje ponoviti. Če je kamen zelo trd ali velik, lahko namreč ostanejo drobci, ki jih je treba dodatno zdrobiti. Drobce kamna bolnik izloči z urinom skozi sečevod. Kako dolgo to traja, je odvisno od velikosti kamna in od tega, ali se bolnik dovolj giblje in pije dovolj tekočine.
Drugi načini odstranjevanja kamnov
Kamni v ledvici lahko rastejo več desetletij in imajo premer več centimetrov. Bolniki z velikimi kamni, ki v rastejo v določenem delu ledvice, načeloma nimajo težav in za kamen sploh ne vedo. Odkrijejo ga po naključju med kakšno diagnostično preiskavo. Boleti pa začne, če kamen zamaši odtok iz ledvice, torej zaide v sečevod. Praviloma so to manjši kamni, veliki od 5 do 8 milimetrov, je pojasnil urolog.
Ko pri bolniku ugotovijo, da gre za kamen, z rentgenskim slikanjem določijo, kje kamen leži, in se odločijo, kateri način odstranitve je najbolj primeren. Če je kamen večji kot dva do tri centimetre, se ponavadi odločijo za drobljenje z direktnim pristopom v ledvico skozi luknjico na koži nad ledvico. Na tak način lahko iz ledvice odstranijo kamen, velik tudi več kot pet centimetrov.
Pri delu pacientov se odločijo za prej omenjeni endoskopski način, kjer do kamna pristopajo po retrogradni poti: z endoskopom gredo skozi sečno cev, mehur, sečevod v ledvico in zdrobijo kamen z laserjem. Bolnik mora biti v anesteziji. To je bolj invaziven poseg kot zunajtelesno drobljenje kamnov, tudi zapleti so lahko hujši. Klasičnih operacij z odpiranjem trebuha po Smrkoljevih besedah skoraj ne izvajajo več, redko tudi laparoskopske posege.
Zunajtelesno drobljenje je za bolnika najbolj ugodno, saj je najmanj invazivno, pojasnjuje urolog. Posebnih zapletov ob posegu ni. Včasih so med zunajtelesnim drobljenjem na EKG opažali motnje srčnega ritma. Novi aparat lahko motnje srčnega ritma zazna in jih prepreči, ker se sinhronizira z bolnikovim srcem. Proizvajalec dovoljuje uporabo aparata tudi pri bolnikih, ki imajo srčni spodbujevalnik. Ne smejo pa ga uporabljati pri bolnikih z neobvladano motnjo strjevanja krvi, okvaro velikega žilja, nosečnicah in bolnikih z aktivno okužbo sečil.
