Prenovo mladinskega centra so soustvarjali mladi skupaj z arhitekturnim birojem Triiije. Gre za butičen arhitekturni biro, ki se osredotoča na izvirne oblikovalske rešitve, po meri ukrojene potrebam, željam in sanjam strank. Projekti, ki segajo od interjerjev prek merila klasične arhitekture do krajinske arhitekture, so razpršeni trenutno po desetih državah in razviti v najtesnejšem sodelovanju s številnimi vsakokrat posebnimi strankami, ki segajo od njihovih  prijateljev do Karla Lagerfelda, od SIQ do Philipa Morrisa, od Kaval Groupa do Al Marzouq Groupa v Kuvajtu. Arhitekturni biro se je začasno preselil v center, na ta način so mladi prek skupnih delavnic spoznali delo arhitektov, oni pa so lahko spoznali njih. Da gre za izredno mlado ekipo, je potrdil tudi Andrej Mercina, priznani arhitekt in vodja biroja Triiije, ki je pripomnil: »Ekipa združuje tradicijo z mladostno energijo, sočasno z mlado ekipo pa je v biroju aktivna tudi Branka z več kot 40-letnimi izkušnjami. Verjamemo, da preverjanje svežih idej v kontekstu tradicije pomeni bogatitev za projekt in predvsem spretno izogibanje »izumljanju tople vode«.

Sprejemate različne projekte – kaj je bil razlog, mogoče tudi izziv, da ste sprejeli prenovo mladinskega centra v Črnučah? 

Vsak projekt je zgodba zase, ki zahteva svojstven pristop k oblikovanju. Prenova mladinskega centra je bila čudovita priložnost, kjer smo lahko k oblikovanju povabili tudi končne uporabnike prostora. Največ pozornosti smo namenili procesu oblikovanja. Na naš predlog smo biro tedensko »preselili« v mladinski center, na ta način so mladi uporabniki lahko spoznali naše delo, mi pa smo imeli priložnost spoznati njih. Delavnic so se udeleževali zelo različno, enkrat so prevladovali najmlajši, včasih pa so bili prisotni tudi malo starejši uporabniki. Slišali smo najrazličnejše zgodbe in izkušnje s preživljanjem prostega časa v centru, prav tako smo dobili vpogled v njihovo doživljanje prostora. Povsem odkrito so nam povedali, koliko jim center pomeni, in tudi kako jih skrbi, da prostor ne bi postal še ena sterilna ustanova. To je dalo še dodatno potrditev, gremo s procesom vključevanja mladih res v pravo smer.

Torej ste v projekt vključili tudi mladino, ki dom uporablja za svoje zavetje, druženje. Kako je bilo sodelovati z njimi? Menda ste se povezovali tudi z delavnicami in debate so bile burne …

Centra nismo želeli spremeniti v prostor, narejen po naši podobi. Glavno vodilo je bilo skupaj z mladimi oblikovati prostor, v katerem se bodo počutili domače in bo odraz njih samih. Predvsem se zavedamo, da je tovrsten prostor večno spremenljiv, nima neke končne podobe. V tem smislu smo ustvarili nekakšno platformo, na kateri se ustvarjanje mladih nadaljuje oziroma se zdaj šele dobro začenja.

Kako takšno sodelovanje vpliva na arhitekta, na končno podobo projekta?

Takšno sodelovanje nam je marsikdaj nastavilo zelo odkritosrčno ogledalo, na to moraš biti preprosto pripravljen in tovrstno soočenje vzeti kot spodbudo za preverjanje nekaterih lastnih oblikovalskih postulatov. V vsakodnevnem tempu je sodelovanje z mladimi pogosto dalo poseben zagon in predvsem energijo nam arhitektom, da smo projekt pripeljali do uspešnega konca. Ne glede na to, da tak način dela zahteva več časovnega vložka. Danes se vpliv mladih, ne glede na to, da so končne odločitve le morale biti naše, čuti v vsakem kotičku novega centra.

Je lažje imeti proste roke ali na neki način popustiti ali gre za kompromise? Sploh pri mladem človeku, ki tako izhaja iz svojih zgodb, spremlja svoje trende in ima čisto svojo vizijo …

Sklepanje kompromisov je treba razumeti kot imanenten kreativni proces, ki bogati končne rešitve. To je seveda v tovrstnem dialogu možno ob predpostavki medsebojnega spoštovanja, ki je bilo tu samoumevno. Posledica vsega tega je zagotovo prostor, ki si ga en sam težko zamisli, je skupek vseh značajev, kreativnih idej in želja med seboj zelo različnih posameznikov, ki so sodelovali pri oblikovanju.  

Čemu ste pri oblikovanju oziroma snovanju namenili največ pozornosti? Morda tudi izbranemu prostoru? Kako je videti kratek sprehod skozi prostore, ki ste jih preuredili?

Ker gre za kletne prostore brez kakršne koli naravne svetlobe, je bilo najpomembneje narediti prostor karseda prijeten, dolg in ozek hodnik smo obogatili s poudarjenimi nišami ob straneh. Odstranili smo stopnice in ga oblikovali skoraj kot stezo za bob. Mladim je zdaj omogočeno (in tudi dovoljeno), da se v center zapeljejo s svojimi skiroji, kolesi ali na rolerjih. Prav tako so barve v centru na željo mladih prevzele močno vlogo. Pri oblikovanju novega vhoda pa je glavno vlogo igrala svetloba; prejšnji temačen vhod se je popolnoma preoblikovalo in sedanji prepušča svetlobo v maksimalno globino prostora. V prihodnosti lahko pričakujemo, da bo jeklena konstrukcija postala ogrodje za viseče vrtove ali kot ogrodje za scenografijo dogodkov pred centrom. Morda o prenovi največ pove izjava mlade obiskovalke, ki ni sodelovala v procesu oblikovanja in je ob soočenju z novo podobo izjavila, da je prostor »fuuuul večji!!!!«.

Kako je bilo pri izbiri materialov in barv? Kako pri izbiri opreme?

 Pomembno vlogo igrajo teksture, kar prikazujejo tudi fotografije. Ključnega pomena je bila prav tako krepko izboljšana akustika, saj prostor deluje tudi kot snemalni studio, kjer mladi napravijo prve korake v svet glasbe. Med samim odprtjem je ena od sten, kot je bilo predvideno že s projektom, postala grafit s soustvarjanjem ilustratorja in slikarja Petra Gabra. Na posebni delavnici pa se je izdelovalo sedalne vreče iz recikliranih materialov pod budnim očesom Smetumet.

Foto: Jernej Konjajev