V Bruslju se spet sprašujejo, ali britanska konservativna premierka ne sliši ali ne posluša. Minuli teden so ji vsi sogovorniki v Bruslju in Dublinu zatrjevali, da irske varovalke ni mogoče spremeniti, kaj šele črtati iz sporazuma (kar bi radi vodilni brexitarji). Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker ji je dejal, da lahko o njej samo »dodajo besede«, in sicer ne v pravno zavezujoč sporazum o umiku, ampak v nezavezujočo deklaracijo o prihodnjih odnosih med EU in Britanijo, ki so ju podpisali sredi novembra lani. Theresa May bo v sredo od poslancev (ti so sredi januarja, ko so z 270 glasovi večine zavrnili brexitski sporazum, poskrbeli za največji poraz vlade v britanski zgodovini) vseeno zahtevala več časa za to, da »doseže pravno zavezujoče spremembe irske varovalke«, ki naj bi bile po njenem dovolj, da bi sporazum v parlamentu dobil večinsko podporo. Koliko časa? Pravosodni minister je že pred mesecem dni, ko je nanizal, kaj vse mora parlament pred brexitskim dnem (29. 3.) odobriti, dejal, da bo zelo tesno.
Raje k maši kot na televizijo
Mayeva je šla včeraj raje k maši kot v televizijske studie. V ogenj je poslala svojega malo znanega ministra Jamesa Brokenshira, ki nima zveze z brexitom (pristojen je za stanovanjsko politiko). Bil je tisti, ki je zaradi brexitskega kaosa vse bolj jeznim Otočanom sporočil, da poslanci kljub drugačni premierkini obljubi verjetno ne bodo še ta mesec glasovali o »spremenjeni različici brexita Mayeve« in da bodo verjetno namesto tega, če se Mayevi ne bo posrečilo doseči sprememb varovalke do konca februarja, glasovali o »še eni seriji brexitskih alternativ«, katerih izid ne bo obvezujoč. Ministru ni šlo dobro. Po eni strani je trdil, da irska varovalka mora ostati, ker varuje ohranitev odprte neopazne meje med Severno Irsko in Irsko in spoštovanje severnoirskega velikonočnega mirovnega sporazuma, po drugi pa ni znal razložiti, zakaj je pred kratkim v parlamentu poleg vseh drugih ministrov in Mayeve glasoval za nadomestitev te varovalke z alternativno rešitvijo. Povsem pa se je izgubil, ko je poskusil razložiti visoko tehnološko alternativo, ki ne obstaja na nobeni meji na svetu.
Cinično zapravljanje časa
Laburisti so konservativno vlado obtožili, da cinično zapravlja čas, da bi ga ostalo premalo za kar koli drugega kot za Mayin brexit ali ločitev brez sporazuma. Keir Starmer, neprikriti nasprotnik brexita, ki je v laburistični vladi v senci pristojen za brexitske zadeve, pravi, da je prepričan, da se Mayeva, ki ji kritiki očitajo, da je pri brexitu vodijo osebni in strankarski interesi, ne pa britanski interesi, samo pretvarja, da dosega napredek pri spreminjanju varovalke. Pa tudi, da namerava po vrhunskem srečanju EU, ki bo 21. in 22. marca, parlamentu ponuditi odločitev med samo dvema brexitoma: njenim in brez sporazuma. »Tega ne smemo dovoliti, mora se zgoditi dan, ko ji bo parlament dejal, da tega ne bomo več prenašali,« pravi Starmer. Ni edini. Na Otoku se utrjuje prepričanje, da Mayino odlaganje novega glasovanja o brexitskem sporazumu, ki naj bi si ga prizadevala spremeniti, ni nič drugega kot zavlačevalna taktika. Po trditvi tednika Sun on Sunday naj bi nameravala zavlačevati skoraj do zadnjega. Samo tri dni oziroma 72 ur pred brexitskim datumom naj bi nameravala prisiliti poslance, da bi se morali odločiti med njenim morda kozmetično spremenjenim brexitskim sporazumom ali celo nespremenjenim sporazumom in odhodom brez sporazuma iz EU. Laburisti so za četrtek pripravili dopolnilo, po katerem bo, če ga bo poslanska zbornica sprejela, Mayeva morala privoliti ali o glasovanju o svojem brexitu ali o alternativah najkasneje 26. februarja. To bo tudi nova priložnost za zagovornike novega referenduma med poslanci, ki še niso vrgli puške v koruzo. So pa spremenili taktiko. Mayevi pravijo, da utegnejo glasovati za njen brexit, če bo privolila v to, da se potem Britanci na referendumu odločijo za njen brexit ali za članstvo v EU.
