Pred nami je zanimiva razstava, ki odpira vprašanja in tudi ponuja odgovore o kakovostnem oblikovanju prostora, o vplivih arhitekture na kulturno identiteto krajine in o kulturi bivanja nasploh. Skozi prikaz tridesetih projektov razstava Slovenska alpska arhitektura 2008–2018 ozavešča, kako pristopati k posegom v neokrnjeno naravo, v krhko okolje slovenske alpske krajine. Izbor projektov so pripravile kustosinje galerije Dessa Kristina Dešman, Maja Ivanič in Špela Nardoni Kovač, dodatno selekcijo je naredil še mednarodni avstrijski arhitekt Bernardo Bader.
Ohranjanje kulturno-naravne dediščine
Naslov Pozor – lomljivo! ni nenavaden, čeprav govorimo o posebnih razmerah, ki naj bi generirale močno utrjene intervencije. Nasprotno, slovenska alpska krajina je posebno občutljivo okolje dragocene neokrnjene narave, ki jo določajo ekstremne vremenske in topografske razmere ter tudi jasno izoblikovana tradicija stavbne dediščine. Zato morajo biti, kot so v uvodniku k razstavi zapisale kustosinje, vsi posegi v gorske ambiente, posebno arhitekturni, dolgoročno premišljeni, v svoji obliki in materialnosti podrejeni alpski scenografiji, spoštljivi do kulturnega konteksta ter kvantitativno omejeni. Ob tem so poudarile, da arhitektura ne oblikuje zgolj prostora, ampak predvsem miselnost in zavest ljudi.
V devetdesetih letih je bila sprejeta mednarodni pogodba, konvencija o varstvu Alp, h kateri je pristopila tudi Slovenija. Njen osrednji namen je zagotoviti celovito varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta ter hkrati zaščititi gospodarske in kulturne interese tamkaj živečih prebivalcev, vključno z ohranjanjem regionalnih identitet in kulturnih posebnosti, značilnih naselbinskih zasnov ter ohranjanjem in ponovno vzpostavitvijo značilne stavbne dediščine. Območje Alpske konvencije zavzema 33,4 odstotka slovenskega ozemlja, vključuje 62 občin in pomeni življenjski prostor za 365.000 prebivalcev.
Na ogled kakovostna in izstopajoča dela
Razstava v galeriji Dessa prikazuje 30 presežkov arhitekture v slovenski alpski regiji, ki jo določa Alpska konvencija. Projekti so razporejeni glede na program: odprti prostor, športni objekti, bivaki in turistični objekti, javne stavbe ter stanovanjske in počitniške hiše. Selektor in kustosinje razstave so zapisali: »Projekte odlikuje razumevanje in spoštovanje naravne in kulturne krajine, gabariti, ki so po velikosti in obliki skrbno vpeti v scenografijo gorskih ambientov, sodobne in kakovostne prostorske zasnove, izbor trajnostnih materialov, interpretacija tradicionalne stavbne dediščine s sodobnimi sredstvi, ne nazadnje pa tudi ohranjanje lokalne tradicije ter znanja in dognanj naših prednikov.«
So pa ob zbiranju gradiva ocenili, da je v slovenski alpski regiji zelo intenzivno dogajanje na področju gradbeništva in turizma, ki vpliva na videz krajine ter njeno naravno in kulturno identiteto. Zaznali so, da je meja, ko turizem preraste v kulturno in prostorsko onesnaževanje, zelo nizka. Na razstavi prikazana arhitektura je po kakovosti izstopajoča in naj pomeni zgled in pozitivno spodbudo javnim in zasebnim graditeljem, projektantom in naročnikom.
Selektor Bernardo Bader je med drugim ob razstavi dejal: »Posebno dragocen pa tudi pomemben je pozitivni vpliv kakovostne arhitekture za središča malih vasi. Dobra arhitektura ustvarja sodobno identiteto, tako kot kakovostne poslovne stavbe ustvarjajo delovna mesta v od mesta oddaljenih regijah, s čimer zadržujejo vitalnost v Alpah. Poleg novogradenj moramo opozoriti še na revitalizacijo zgodovinskih stavb, pri čemer gre za vnovično naseljevanje in oživljanje tradicije, ki jo lahko začutijo lokalni prebivalci in gostje.« Sklenil je, da je nova slovenska arhitektura v Alpah impresivna in inovativna ter skozi obliko in izbor sodobnih in tradicionalnih materialov zgledno vzpostavlja odnos do svojega okolja, obenem pa ima učinek na prihodnji razvoj arhitekture v celotni alpski regiji.
Na razstavi prevladuje individualna bivalna in turistična arhitektura, ki jo zaznamuje visoka kakovost bivanja. Zelo pomembna je gradnja bivakov, ki odseva sodobnost slovenske arhitekture v povezavi s tehnologijo. Predstavljena sta tudi projekt Planica s svojo skakalno infrastrukturo ter Bled z veslaškim centrom, ki ustrezata svetovnim standardom urejanja športnih središč. Kustosinje so pripravile tudi vsebino za spremljajočo številko revije Arhitektov bilten, ki je s katalogom razstavljenih projektov, kritiškimi besedili in zgodovinsko perspektivo razstavo trajno zabeležila. Razstava bo odprta do 28. februarja.
