Na lestvici 60 najinovativnejših držav na svetu, ki jo je pred kratkim objavil ameriški poslovni portal Bloomberg, prvo mesto zaseda Južna Koreja, Slovenija, ki se lani ni uvrstila na seznam, pa 31. Najvišje smo se uvrstili pri učinkovitosti terciarnega izobraževanja, in sicer na drugo mesto, najslabše pa pri patentiranju. Prof. Alenka Braček Lalić, prodekanka za raziskave na IEDC – Poslovni šoli Bled, meni, da je naša uvrstitev na Bloombergovo lestvico veliko priznanje in dokaz, da imamo v Sloveniji veliko inovativnih podjetij, ki vodijo razvoj, napredek ne samo gospodarstva, ampak tudi države. »Od teh podjetij se je treba učiti, treba pa jim je tudi pomagati, zlasti s strukturnimi spremembami regulatornega okolja ter odpravo birokratskih ovir.«
A vrnimo se k srčiki: kako biti inovativen? Lalićeva poudarja, da je sta pomembna vzvoda inovativnosti razvojno naravnana miselnost vodstva in zaposlenih ter sodobni način vodenja, pri čemer sta fleksibilnost in osredotočenost na zaposlene ter potrebe kupcev in dobaviteljev ključ do nenehnih izboljšav. »Vlaganje v razvoj in vseživljenjsko učenje ter razvoj zaposlenih pa so pravzaprav nuja, ki je integrirana v vse pore delovanja teh uspešnih podjetij. Brez znanja, razvojno naravnane miselnosti in ustreznega vodenja ni pričakovati inovativnih prebojev.« In kako inovativnost v praksi negujejo slovenska podjetja?
Za neinovativne ni prostora na vrhu
BIA Separations s sedežem v Ajdovščini je globalno visokotehnološko podjetje s področja biotehnologije. Njihovo inovativnost potrjujejo številne uvrstitve – so skriti šampion in gazela primorsko-notranjske regije 2012. Kar se inovativnosti tiče, so jasni. »Inovativosti, ki je ne potrdi trg, ne priznavamo,« meni direktor in ustanovitelj dr. Aleš Štrancar. »Merijo jo naši poslovni partnerji in kupci s povečanjem naročil. Naloga vsakega zaposlenega je inoviranje, kar je všteto v osnovno plačo. Kdor ne dosega tega cilja, v našem podjetju ne more biti zaposlen.«
Eno prvih slovenskih zagonskih podjetij Zemanta, s sedežem v New Yorku, sta pred dvanajstimi leti kot študenta ustanovila nekdanja novinarja in hektivista Boštjan Špetič in Andraž Tori, danes pa je podjetje eden vodilnih ponudnikov tehnoloških rešitev za programatično domorodno oglaševanje. Generalni direktor Zemante Andraž Tori poudarja, da je treba za doseg inovativnosti dopustiti, da nekateri poskusi in projekti ne uspejo. »Če vse ideje, ki se jih odločimo uresničiti, uspejo, pomeni, da ne ciljamo dovolj visoko oziroma da nimamo dovolj inovativnih idej. Inovacije pridejo nujno v kompletu z neuspehi.« Ko vsi v podjetju to razumejo, se je lažje odločiti za neobičajne pristope – prav ti pa največkrat vodijo v inovativnost tam, kjer je ne bi pričakovali. Hkrati pa inovativnost ni le stvar podjetja, temveč tudi okolja. »Zelo težko je biti inovativen, če si otok sredi morja povprečnosti,« dodajajo na Zemanti. Zato se trudijo pozitivno vplivati tudi na širšo skupnost – inženirsko, podjetniško in druge. Organizirajo srečanja vseh vrst, od inženirskih, produktnih, podpornih do kadrovskih. »Verjamemo, da plima dvigne vse čolne. Ljubljanska tehnološka scena se je v zadnjih letih izjemno razvila, kar vpliva tudi na našo inovativnost. Šele če si postavimo ambiciozne cilje, bomo videli potrebo po inovativnosti,« meni Tori.
In kako inovativnost negujejo v velikih podjetjih z dolgoletno tradicijo? Tretji sogovornik je AMZS, nacionalna avtomobilska zveza z več kot stoletno tradicijo. Združuje 91 članic ter več kot 79.000 članov in je tako največji zastopnik interesov voznikov ter drugih udeležencev v prometu. Anisa Faganelj, strokovni vodja akademije AMZS, poudarja, da se zavedajo trendov. »Danes je mobilnost veliko več kot lastništvo avtomobila.« Svoje storitve in ponudbo tako pomikajo od »klasičnih avtomobilskih« v smer storitve za varno in učinkovito mobilnost. »V ta proces želimo vključiti prav vse zaposlene. Predani zaposleni sicer že vrsto let soustvarjajo AMZS, pri tem pa naš vsakdan zaznamuje tudi dolgoletna tradicija. To sproži določene vzorce razmišljanja in dela, ki se jih zavedamo in jih želimo nadgraditi.« Pred dvema letoma so začeli akcijo »idejnik«. Zaposlene so povabili, naj predlagajo inovativne in koristne predloge. »Prejete predloge pregledamo, najkoristnejše in najbolj inovativne predstavimo na kolegiju in tiste z zaznanim potencialom uresničimo, predlagatelje pa tudi finančno nagradimo. Če je mogoče, predlagatelja vključimo v realizacijo predloga. Tako na primer na pobudo zaposlenega zadnje leto izvajamo tečaje za voditelja čolna.« Letošnja novost pri spodbujanju inovativnosti na AMZS so tako imenovani hekatoni. »V proces inovacij smo vključili vseh 410 zaposlenih, ki na desetih hekatonih kreirajo ideje oziroma imajo priložnost povedati, kako oni vidijo delovanje še boljšega AMZS jutri,« dodaja Faganeljeva.
Inovatinovnost – opaziti, meriti, nagraditi?
V BIA Separations iz Vipavske doline imajo letos smele načrte: širitev proizvodnje za petkrat, povečanje prodaje za trikrat, nova produktna linija proizvodov (kromatografskih kolon), lasten proces za čiščenje exosomov za medicinsko uporabo, razvoj proizvodnega procesa za čiščenje vektorjev za gensko terapijo. Da bodo načrti doseženi, je skrb za zaposlene ključnega pomena – povečati je treba pripadnost, zmanjšati fluktuacijo. Kako? »V zadnjih letih se je kot najbolj učinkovita izkazala korektnost in odkritost direktorja do zaposlenih. Dogovorjeno drži.« So podjetje z mladim kadrom, kjer je klima sproščena. »Direktor izbiro ponudnika kosil prepušča zaposlenim, plačilo je korektno in konkurenčno za našo panogo in Vipavsko dolino. Vsi imamo možnost napredovanja, dobre ideje so vedno dobrodošle in spoštovane. Mislim, da lahko govorim v imenu vseh zaposlenih, ko rečem, da je sedanja klima izredno dobra in si vsi želimo, da tako ostane tudi v prihodnje,« meni Jana Krapež Trošt, vodja marketinga.
V podjetju Zemanta inovativnosti ne nagrajujejo ločeno od splošnih napredovanj. »Ne verjamemo, da bodo ljudje bolj inovativni, ker bi jim obljubili nagrade. S posamičnimi nagradami se hitro zgodi, da notranjo motivacijo zamenja zunanja. Raje se ukvarjamo s profesionalnim in osebnim razvojem zaposlenih. Tako inovativnost pride kot stranski produkt,« poudarja Andraž Tori. Dodaja, da se inovativnosti ne da meriti, mogoče jo je le opaziti, spodbujati in pospeševati. »Merjenje inovativnosti po patentih je povsem zgrešena metodologija. Patenti se v digitalnem svetu uporabljajo predvsem za obrambne portfolie v primeru tožb ali pa jih uporabljajo 'patentni troli'.«
Na AMZS prodorne ideje tudi finančno nagrajujejo. »Predvsem pa želimo doseči, da bi se zaposleni zavedali, da imajo vpliv pri soustvarjanju AMZS ter širše – da lahko prispevajo k temu, kakšna bo v prihodnje mobilnost,« poudarja Anisa Faganelj.
In navsezadnje se vprašamo tudi, ali obstaja povezava med predanostjo, zavzetostjo zaposlenih, ki velja za enega največji izzivov kadrovikov (sodeč po Gallupovi študiji je le 13 odstotkov zaposlenih zavzetih pri svojem delu), ter inovativnostjo? Na tem mestu je verjetno prav, da podjetja oziroma vodstvo izkaže največ inovativnosti – tako da jim bo inovativnost tudi povrnjena. Ste že slišali za učinek povratne zanke?
