Jedrt Jež Furlan: Zamudili priložnost, da bi bili tiho

Povsem po naključju sem se nekega večera odločila, da bom gledala informativne oddaje. Tisti večer je bil zdaj že odstopljeni minister za kulturo Dejan Prešiček gost dveh televizijskih oddaj. Najprej sem gledala Tarčo. V vsesplošni kregariji, edini rdeči niti vseh teh oddaj, brez namena, vsebine in strukture, manjka samo še to, da bi padel šamar. Vsakič, ko jo gledam, se bodrim, češ, samo še malo in bo nekdo nekoga udaril. Skoraj navijam in tako premagujem dolgčas, ki ga sprožajo vsi v studiu. Potem je Prešiček nastopil še v oddaji Argument. Začeli so sicer z afero Kobal. Slednji je bil, poleg Prešička, medijska zvezda tistega tedna. Kobal je naredil veliko neumnost in nesramnost. Tega se preprosto ne počne. Toda če bi toliko pozornosti posvetili originalom kot enemu plagiatu… Vem, naivna sem. Mokre sanje. Zakaj bi se v prime time sploh kdo prijazno in navdušeno, ali vsaj umirjeno in konstruktivno, pogovarjal o nekem dobrem ali odmevnem umetniškem originalu, le kdo bi to gledal na navaden dan.