Da bomo zadovoljni s pridelkom, potrebujemo dobro razvite sadike z močnim koreninskim sistemom, čvrsto rastjo ter dobro razvitimi listi in steblom. Pri nakupu semena pazimo na izvor, leto pridelave in kalivost. Pridelamo ga lahko tudi sami, a moramo biti pozorni na kalivost. Eno leto kalijo črni koren, sladka koruza, čebula, por, pastinak in bučke, dve leti fižol in peteršilj, tri leta grah, korenje, portulak in cikorija, štiri leta rdeča pesa, paradižnik, zelje, špinača, sladkorni grah in solata, pet let endivija, kumare, redkvice, blitva in črna redkev.
Kakovostna zemlja omogoči hiter razvoj koreninskega sistema in tako močnejše sadike. »Zemlja zagotovi sadikam vse potrebne hranilne snovi in optimalno zadrževanje vode. Uporabimo kakovostno specialno zemljo za setev in pikiranje Bio plantella start, ki je sestavljena iz sto odstotkov naravnih šot, ima posebej prilagojeno sestavo in fino mleto strukturo. Uporabimo jo tudi za poznejšo vzgojo pikirancev,« svetuje agronom Vanes Husić. »Z zemljo napolnimo primerne setvene posode, lončke ali setvenice – posebne plošče iz plastičnih materialov ali stiropora z večjim številom luknjic oziroma setvenih mest.« Da bi se izognili prenosu različnih bolezni, ki so v okuženih semenih, je najbolje, da vsako leto uporabimo nove posode.
Nadzor sadik
Takoj po setvi lahko pospešimo kalitev posejanih semen s poudarkom na plodovkah, in sicer tako, da jih prekrijemo s prosojno folijo. Pazimo, da prozorno folijo, takoj ko seme vzkali, odstranimo, ker bo le tako mlada rastlinica dobila dovolj svetlobe in toplote. V začetku rasti potrebujejo rastlinice visoko, predvsem pa enakomerno dnevno in nočno temperaturo. Najnižjo temperaturo za vznik potrebujejo solatnice in kapusnice (med 18 in 22 stopinjami Celzija), najvišjo pa plodovke (okoli 25 stopinj Celzija). Pogosto jih postavimo kar na radiator. To je velik šok za koreninski sistem, zato pod setvenico postavimo kos stiropora. »Veliko vlogo ima svetloba, saj se rastline ne smejo pretegniti. V dnevih s slabo osvetlitvijo je treba znižati temperaturo v prostoru in obvezno zmanjšati zalivanje. Vedno imamo sadike na prostoru z veliko svetlobe. Seveda takoj po kalitvi nežnih rastlinic ne smemo imeti na direktnem soncu,« svetuje strokovnjak Kluba Gaia.
Prav tako ne smemo pozabiti na zalivanje, pri čemer uporabljamo pršilko, saj je treba zemljo le navlažiti, opozarja sogovornik. »Če bomo zalili kar z zalivalko, bomo hitro odplaknili seme in bo naše delo zaman. Posamezne rastlinice enostavno zalijemo kar s pomočjo žličke. Hranila imajo veliko vlogo, a v nizkih koncentracijah, saj gre za majhne rastline. Uporabimo tekoče organsko gnojilo Bio plantella vita, ker vsebuje biostimulante, vitamine in aminokisline.« Prav z načrtnim dognojevanjem vsakih deset dni bomo dobili močnejše rastline, ki bodo lažje prenesle šok ob presajanju na prosto.
Plodovke
Plodovke so zelo pomemben del zelenjavnega vrta. Toplotno so najzahtevnejše in potrebujejo za vznik več kot 25 stopinj Celzija. »Po vzniku mlade rastline potrebujejo poleg približno 5 stopinj Celzija nižje temperature tudi veliko svetlobe, da ne pride do pretegnjenosti,« pravi Husić in opozori, da začnemo sejati paradižnik že v drugi polovici februarja, zadnji rok je sredina marca. »Pri setvi paprike moramo še nekoliko bolj pohiteti, saj jo sejemo približno dober teden pred paradižnikom. Setev jajčevca je ena prvih v koledarskem letu, to pomeni že konec januarja, začetek marca pa je zadnji čas zanjo. Rastlina potrebuje veliko časa in toplote, da je primerna za presajanje na prosto.«
Solatnice in kapusnice
Pri solati bo najbolje, da jo kar neposredno sejemo za sadike. »Uporabimo setvenice z luknjami, vendar nikoli ne posejemo cele plošče naenkrat, ampak le vrstico ali dve oziroma toliko, kolikor lahko pojemo v desetih dneh. Nato posejemo naslednji dve vrstici in tako dalje. Tako vzgojimo toliko, da lahko sproti pojemo. Dokler seme kali, naj bodo plošče na toplem, svetloba pa ni potrebna. Ko rastline vzkalijo, jih prestavimo na svetlo. Temperature naj bodo v prvih dneh po kaljenju okoli 15 stopinj Celzija,« pojasni Husić. Sadike solate presadimo, ko korenine popolnoma prerastejo koreninsko grudo. Običajno potrebujejo za to okoli trideset dni. Za spomladanske setve so primerne sorte: bistra, posavka, vegorka in braziljanka. Te sejemo za sadike od februarja vse do aprila. S sadikami bomo veliko hitreje prišli do krožnika domače solate. Kapusnice (zelje, cvetača, ohrovt, brokoli…) potrebujejo takšne pogoje kot solata, le namenimo jim večje posodice zaradi močnejšega koreninskega sistema.
Setev na prosto
Pri presajanju na prosto se nam ne sme muditi. Spet upoštevamo optimalen čas, ki je primeren za presanje in uspevanje zelenjave na prostem. Zemlja se mora najprej dobro segreti, vsaj 5 stopinj Celzija, najbolje v začetku ali sredi marca. So rastline, ki v mrzlih tleh ne razvijejo svojih korenin, kar ima trajne posledice na kakovost rasti. S prezgodnjim presajanjem spomladi si lahko močno poslabšamo pridelek. Prav tako je pomembno, da pred presajanjem na prosto utrdimo sadike. Da rastline ne doživijo šoka zaradi spremembe okolja in na vrtu ne zastanejo v rasti ali celo propadejo, jih moramo pripraviti na zunanje razmere. »Poleg solate uspešno kali bob, na katerega prepogosto pozabimo. Za hitrejšo in uspešnejšo kalitev pa seme čez noč namočimo v topli vodi. Zadnji rok za setev je začetek aprila, saj je bob občutljiv za visoke temperature,« svetuje sogovornik in spomni, da tudi grah sejemo naravnost na stalno mesto od začetka marca, saj v primerjavi s fižolom zelo uspešno kali pri nizkih temperaturah. »Solatnice za rezanje, kot je rukola ali radič solatnik, sejemo v vrste. Po setvi seme prekrijemo z agrokopreno, zato da ga ne pojedo ptiči. Ko vzkali, kopreno odstranimo. Spomladanski česen posadimo takoj, ko lahko obdelujemo zemljo. To je lahko že februarja,« še pojasni Vanes Husić.
