Kot je dejal Batagelj, so predlogi ukrepov za blaginjo Slovenije spisani že nekaj let. Upa, da bo vlada v politični volji uravnotežila socialni del države s podjetništvom. »Želimo, da bi naše argumente sprejela kot argumente za boljšo Slovenijo, ne pa kot neke kaprice,« je poudaril.
V prvi vrsti se je zavzel za znižanje obdavčitve plač in večjo fleksibilnost trga dela, kar bi povečalo konkurenčnost podjetij. »Ne smemo postati davčni otok. Vse države okoli nas znižujejo davke, zato moramo poskrbeti za konkurenčno okolje,« je poudaril.
Zavzel se je tudi za učinkovitejši šolski sistem, saj lahko le visoko kvalificiran kader zagotovi visoko dodano vrednost. »Brez konkretnih ukrepov torej ne bo šlo. Še bolj vesel pa bi bil, če bi se lotili resnične strukturne reforme. Če se je ne bomo zdaj, v času konjunkture, se je gotovo ne bomo niti v času krize,« je dejal Batagelj.
Švicarski primeri po njegovih besedah kažejo, kako pomemben je posluh politike za gospodarstvo. V Švici se politika namreč neprestano usklajuje z gospodarstvom.
Predsednik največje gospodarske organizacije v Švici Economiesuisse Heinz Karrer je kot enega ključnih dejavnikov gospodarskega uspeha izpostavil prav zelo tesno sodelovanje med predstavniki gospodarstva in politike. Med Švico in Slovenijo je na gospodarskem področju po njegovih besedah kar nekaj podobnosti, med drugim v fleksibilnosti zaradi majhnosti države.
V ospredju mora biti po Karrerovih besedah sicer vedno družba. »V interesu vseh je, da ustvarjamo delovna mesta v Sloveniji in Švici; to mora biti tudi v interesu politikov. Mislim, da bi morali politiki zelo natančno prisluhniti potrebam, ki jih ima gospodarstvo pri ustvarjanju novih delovnih mest,« je še dodal.
Željo po stabilnem in predvidljivem okolju je izrazil tudi generalni direktor družbe Lotrič Meroslovje Marko Lotrič. Olajšave pri plačah bi po njegovih besedah izenačile pogoje delavcev v Sloveniji in delavcev v Avstriji ali Italiji.
Na vprašanje, ali Sloveniji za konkretne ukrepe manjka samozavesti, je odgovoril, da je verjetno tudi to eden od razlogov. »Naša demokracija ali podjetniška pot je dolga 30 let, kar je težko enačiti s 300 in več leti demokracije in podjetniške pobude. Pa vendarle mislim, da smo na pravi poti. Znamo se pogovarjati in samo dialog s sodelavkami in sodelavci ter na drugi strani z državo nas bo popeljal stopnjo višje,« je dejal.
