Sodeč po videnem na cestah imajo vozniki iz Ljubljane in okolice največ sivih las od vseh v Sloveniji. Nič čudnega, ko pa so v jutranjih in popoldanskih konicah del vsakdana zastoji. Če kdo, se tega dobro zavedajo v nadzornem centru družbe JP LPT, kjer med drugim skrbijo tudi za nadzor in vodenje semaforiziranih križišč z željo pomagati strankam in povečati prometno varnost.
V Ljubljani je nameščenih 226 semaforskih krmilnih naprav, s katerimi krmilijo 218 križišč in 60 prehodov za pešce. Naprave so na mestnih vpadnicah povezane kabelsko, tako da je zagotovljeno sinhronizirano delovanje, povezane pa so v 21 prometnih con. V teh conah v koordinaciji (zeleni val) deluje 129 krmilnih naprav, tiste, ki niso vključene v prometno cono, pa delujejo lokalno. Pri njih se dolžina intervala zelene luči za vozila prilagaja številu vozil, ki jih registrirajo senzorji.
Nadzor poteka 24 ur
Nadzor poteka 24 ur vse dni v tednu, s čimer omogočajo pomoč strankam in večjo prometno varnost, saj morajo semaforji delovati, v primeru napake pa to takoj sporočijo dežurnim službam. »Največji problem predstavlja uporaba mobilnih telefonov tako voznikov kot tudi peščev, ki čakajo na prehodih. Mnogi žal ne speljejo takoj pri zeleni luči, kar bi zastoje zmanjšalo. A kaj ko vozniki v prvi vrsti pogosto telefonirajo ali brskajo po spletu, to pa podaljša odzivnost, zato nemalo voznikov skozi križišče pelje, ko na semaforju gori rumena ali celo rdeča luč,« pravi Simon Čolnik, vodja centra. Kamere v centru snemajo le toliko, da imajo vpogled v promet, prepoznavanje registrskih tablic pa ni mogoče, saj bi bili v prekršku glede sistemske pooblaščenke. Če sistem odpove, imajo dodatno zaščito, ki omogoča nadzor tudi v primeru, ko zmanjka elektrike. Tedaj semaforji delujejo avtonomno v skladu s svojimi programi, v primeru večje napake se sproži njihovo utripanje, v primeru izpada elektrike ugasnejo, vozniki pa se ravnajo v skladu s prometnimi znaki. »Prometa je vse več, tudi s pomočjo policije in semaforizacije pa se trudimo, da bi bili pretoki vse boljši. Policija je pri nas v nadzornem centru pogosto v dopoldanskih in popoldanskih konicah, svojim patruljam pa javljajo, kje je promet najbolj zgoščen, in posledično praznijo križišča. Skrbijo, da vozniki vozijo po predpisih in se ne vključijo v križišče, če ni pot odprta, na tak način pa dosežejo, da se križišče hitro sprazni. To skušamo uravnavati z določenimi detektorji, semaforji pa so odvisni drug od drugega. Žal je tako, da ko je lijak enkrat poln, tudi z uravnavanjem semaforjev rešitev ni mogoča,« pojasnjuje Simon Čolnik. Zato policisti v prometnih konicah vse pogosteje ročno prevzemajo nadzor nad semaforskimi napravami in prilagajajo dolžino zelene luči glede na dejansko dogajanje v prometu.
Kamere niso dovolj natančne
Vse več prometa pomeni tudi vse več živčnih voznikov, nemalokrat pa pride tudi do prometne nesreče, kjer krivca na kraju samem ni mogoče določiti. V tem primeru pridejo kamere in posnetki še kako prav. Bojan Drolc, programer semaforskih naprav, pojasnjuje: »Videoposnetke snemamo za potrebe nadzora prometa, registrskih tablic pa ne vidimo, saj kamere niso dovolj natančne. Za nas je najpomembneje, da vidimo prometne konice, kjer prihaja do zastojev, posnetke pa beležimo na strežnikih, ki so zaradi varstva javnih podatkov zavarovani. Lahko pa jih, če tako želijo, izročimo policiji.«
Infrastruktura v Ljubljani je po besedah sogovornikov dobro urejena, toda predvsem jutranji pritisk prometa iz sosednjih občin je ogromen, kar se pozna pri zgostitvah prometa. Zato sodelujejo tudi z direkcijo za ceste in usklajujejo delovanje semaforjev, ko je treba. Ni pa zgolj nadzor prometa tisti, s katerim se v centru ukvarjajo. Nadzorujejo tudi območja umirjenega prometa, tekoče stopnice, upravljajo 500 parkomatov, 30 parkiršč in garažnih hiš ter potopne stebričke v mestnem jedru. Njihova pomoč pride še kako prav ob velikih prireditvah, kot je na primer ljubljanski maraton, ko se vnaprej dogovorijo s policijo in organizatorji ter naredijo načrt, kateri semaforji bodo šli na utrip. V elaboratu je točno definirano, kaj storiti. Kako zelo zahtevno je njihovo delo, zgovorno pojasnjuje tudi podatek, da njihova servisna služba ob 199 krmilnih napravah vzdržuje še 10.200 žarnic, 1567 drogov, 787 portalov, 964 znakov z notranjo osvetlitvijo, 303 tipke za pešce in 560 zančnih detektorjev.
