Na nadaljevanju sojenja ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću sta pričala lastnik in prokurist družbe Gratel Jurij Krč in nekdanji svetovalec družbe T2 Miran Kramberger. Tožilstvo Jankoviću očita, da je leta 2006 takoj po nastopu svojega prvega mandata na čelu ljubljanske občine Gratelu nadaljevanje gradnje optičnega omrežja na javnih površinah pogojeval z donacijo za Ljubljanski grad v vrednosti 500.000 evrov.
Krč je v svojem pričanju zanikal, da je šlo za pogojevanje. »Zoran Janković ni nikoli rekel, da mora Gratel dati donacijo, če želi nadaljevati dela,« je dejal Krč. Na vprašanje Jankovićevega odvetnika Janeza Koščaka iz Odvetniške pisarne Čeferin, ali se je kot lastnik Gratela počutil oškodovanega zaradi plačila donacije, je Krč odgovoril: »Ne, mi smo posegali v prostor širše, kot je bilo sprva dogovorjeno, zato smo bili to dolžni plačati.« Pojasnil je, da je Gratelu dovoljenje za posege v javne površine v prestolnici izdala Jankovićeva predhodnica Danica Simčič, a ga je Janković preklical. Po mnenju Krča je Janković to storil zato, ker v tem dovoljenju ni bil opredeljen protokol izvajanja gradbenih del.
Krč je potrdil, da so se pri gradnji optičnega omrežja v Šiški pojavljale velike težave, kar je v svojem zagovoru poudaril že Janković, ki je dejal, da so zaradi Gratelovih posegov dobivali klice tamkajšnjih občanov in javnih podjetij. Zato so z Gratelom na sestanku podpisali dogovor, s katerim so sklenili, da bo družba pred začetkom polaganja optike z upravljalci druge komunalne infrastrukture začrtala traso optičnega omrežja, po izvedbi del pa bo posebna komisija preverila, ali je bila javna površina vrnjena v prvotno stanje.
Sodnica je Krča opozorila, da je nekdanji manjšinski solastnik in direktor Gratela Drago Štrafela kriminalistom nacionalnega preiskovalnega urada dejal, da je Janković zahteval donacijo in da mu je to povedal Krč. Slednji je to danes zanikal. A Miran Kramberger, nekdanji svetovalec T2, za to podjetje je Gratel gradil omrežje, je potrdil svoje pričanje iz leta 2016, da sta mu tako Štrafela kot Krč povedala, »da je bilo potrebno ali zaželeno, da bi dali donacijo, da bi lahko nadaljevali dela«. Kot je dodal, je bil Štrafela razburjen, ko mu je povedal, da je župan hotel donacijo 500.000 evrov, saj ga je po Krambergerjevem mnenju skrbelo, kako bo Gratel ta strošek plačal. Na vprašanje tožilke Blanke Žgajnar, zakaj Krč zanika, da bi se o tem kadar koli pogovarjal s Krambergerjem, je slednji dejal, da bi bilo to treba vprašati Krča, da pa takrat nista bila sama.
»Seveda je bil gospod Štrafela prizadet kot eden od solastnikov Gratela, ki je pač moral plačati odškodnino in s tem zmanjšal dobiček,« je komentiral Koščak. »Kot ste slišali, ni bilo pogojevanja del z donacijo. To je bil dogovor obeh strani. Ni šlo za nikakršno izsiljevanje,« je zagotovil Koščak.
