Obstaja namreč strah, da bi afriška prašičja gripa, ki so jo našli v dveh mrtvih divjih prašičih v Belgiji, lahko ogrozila tudi danske prašiče. Država ima namreč ogromno prašičjo industrijo. Če se bolezen razširi, bi lahko ogrozila izvoz svinjine iz Danske v vrednosti skoraj 1,5 milijarde evrov. Država na letni ravni namreč proizvede približno 28 milijonov prašičev, celotna industrija pa je vredna dobre 4 milijarde evrov.
Iz vlade so sporočili, da bi se, če bi prišlo do izbruha afriške prašičje gripe, »izvoz v države, ki niso članice EU, ustavil.« Danski minister za okolje in prehrano Jakob Ellemann-Jensen je povedal, da je vlada odločena storiti vse, kar je v njihovi moči, da do izbruha bolezni ne bi prišlo.
Ko bo ograja postavljena konec tega leta, bo merila meter in pol v višino in 50 centimetrov v globino, da bi ustavila tudi prehod živali pod njo. Na mejnih prehodih in po plovnih poteh bo imela približno 20 vrzeli, prav tako bo imela en prehod na vsak kilometer in stopnice povsod, da bodo lahko preko ograje prišli ljudje. Imela bo tudi manjše odprtine, da bodo preko nje lahko prišle manjše živali.
Veliko dvomov o učinkovitosti ograje
Nekateri nasprotniki gradnje ograje so sicer že opozorili, da ograja, vredna 10,5 milijonov evrov, verjetno ne bo učinkovita pri zadrževanju živali iz tujine. Menijo, da je odločitev predvsem politična, v smislu, da bodo državljani mislili, da vlada ukrepa, čeprav le navidezno. Opozarjajo na velike vrzeli na cestah, ki so potrebne za evropsko schengensko območje, pa tudi na veliko populacijo divjih prašičev, ki živijo v bližini vode, in lahko iz ene v drugo državo preprosto priplavajo. Nasprotnike ograje skrbijo tudi posledice, ki jih bo imela za okolje in druge živali, ki bivajo na območju.
Afriška prašičja gripa je neškodljiva za ljudi, lahko pa jo prenašajo tako divji kot domači prašiči. Običajno je za živali smrtna v nekaj dneh, zanjo ni zdravila niti cepiva.
