Komisija tožbe sicer še ni vložila, zaradi česar njeni argumenti ministrstvu še niso znani, lahko pa o njih sklepajo na podlagi dosedanjih aktivnosti. Srž problema se nanaša na preiskavo Banke Slovenije zaradi suma kaznivih ravnanj ob sanaciji bank leta 2013.
Med slovenskimi in evropskimi organi je namreč prišlo do različnih stališč glede definicije arhivov EU. »Stališče Evropske komisije bi v praksi pomenilo, da bi bilo za preiskavo potrebno vnaprejšnje soglasje Evropske centralne banke (ECB), to pa je za Slovenijo nesprejemljivo, saj je pri preiskavah element presenečenja ključen, priprave pa morajo potekati v tajnosti,« so navedli na ministrstvu.
Slovenski organi pregona so v okviru začetnih preiskovalnih aktivnosti najprej večkrat skušali zagotoviti sodelovanje vodstva Banke Slovenije za pridobitev relevantne dokumentacije, a so bili pri tem neuspešni. Kriminalisti in tožilci so na podlagi odredbe sodišča zato leta 2016 opravili hišno preiskavo, v okviru katere so zasegli dokumente v fizični in elektronski obliki, podatke iz centralnega strežnika Banke Slovenije ter določeno strojno opremo.
Široko tolmačenje arhiva
Kot izpostavljajo na ministrstvu, se je Banka Slovenije šele ob izvedbi hišne preiskave začela sklicevati na imuniteto EU oziroma nedotakljivost njenih arhivov. Komisija namreč pojem arhiva tolmači široko, tako da naj bi vsa dokumentacija, vključno s pripravljalnimi dokumenti za sestanke ECB, uživala zaščito. Po mnenju ministrice Katičeve bi tako široka interpretacija v praksi zelo otežila kakršnekoli preiskave kaznivih dejanj v Banki Slovenije, pa tudi drugih organih, ki z evropskimi neposredno komunicirajo, kar zagotovo ne more biti cilj EU.
Bruselj je Sloveniji očital tudi kršitev načela lojalnega sodelovanja, ker da slovenski organi niso konstruktivno razpravljali z ECB, kako bi uskladili nedotakljivost arhivov unije z nacionalno preiskavo. Po oceni ministrice lahko Slovenija jasno izkaže, da so se naši organi z ECB ves čas aktivno trudili najti rešitev in kot kršitev načela lojalnosti dokaže ravno ravnanje ECB, saj se zdi, da je bilo ves čas usmerjeno zgolj k preprečevanju preiskave v Banki Slovenije.
Katičeva je zato napovedala, da bo Slovenija tožbo, ko jo bo prejela, natančno preučila in nanjo odgovorila. Poleg tega, da bo sodba Sodišča EU pomembna za Slovenijo in njene postopke ugotavljanja okoliščin za odločitve leta 2013, bo odgovorila tudi na pomembna vprašanja za vse države članice.
"Primer postavlja vprašanje, čigave koristi evropske institucije zasledujejo. Sanacija bank leta 2013 je slovenske davkoplačevalce stala več milijard evrov oz. več tisoč evrov na vsakega prebivalca, od dokapitalizacij bank do odškodnin za razlaščene lastnike podrejenih obveznic. Nujno je, da so okoliščine in odgovornost za morebitne nepravilnosti ali kazniva ravnanja ustrezno ugotovljene, ter da se jasno zavrne načelo socializacije izgub v korist zasebnega kapitala," so še dodali na ministrstvu.
