74.000 oseb je lani živelo v gmotno prikrajšanih gospodinjstvih, kar je 16.000 manj kot leta 2017. Stopnja resne gmotne prikrajšanosti je bila 3,7-odstotna; v primerjavi z letom prej se je znižala za 0,9 odstotne točke. 27 odstotkov gospodinjstev si lani ni moglo privoščiti enotedenskih letnih počitnic (leto prej 28 odstotkov), nepričakovanih izdatkov v višini 600 evrov pa ne bi moglo poravnati 37 odstotkov gospodinjstev ali štiri odstotne točke manj kot leta 2017. V neprimerno ogrevanem stanovanju je lani živelo pet odstotkov gospodinjstev, kar je enako kot leto prej. Štirje odstotki oseb, starih 16 let ali več, pa niso mogli kupiti novih nenošenih oblačil; leta 2017 je bilo takih za dve odstotni točki več.
35 odstotkov gospodinjstev je stanovanjske stroške doživljalo kot veliko breme, kar je za eno odstotno točko manj kot v letu 2017. Stanovanjske stroške, najemnino, posojila ali nakupe na obroke je zaradi finančne stiske vsaj enkrat z zamudo poravnalo 12 odstotkov gospodinjstev, kar je za dve odstotni točki manj kot leto prej in za osem odstotnih točk manj, kot jih je bilo v letu 2014, ko je bil odstotek takih gospodinjstev največji.
52 odstotkov oseb, starih 16 let ali več, se je lani redno udeleževalo plačljivih prostočasnih aktivnosti, kar je enako kot v letu 2017. Delež oseb, ki si iz finančnih razlogov tega niso mogle privoščiti, pa se je glede na prejšnje leto znižal za dve odstotni točki (s 17 na 15 odstotkov). Trije odstotki (en odstotek manj kot leta 2017) niso imeli sredstev, da bi s sorodniki ali prijatelji šli na pijačo ali obed vsaj enkrat na mesec. 24 odstotkov oseb je zadovoljstvo s svojim življenjem ocenilo z najvišjimi ocenami (9 oziroma 10), kar je za dve odstotni točki več kot leto prej. Nezadovoljnih je bilo 27 odstotkov oseb, pri čemer jih je šest odstotkov svoje življenje ocenilo z najslabšimi ocenami (od 0 do 4), kar je enako kot leta 2017. Povprečna samoocena zadovoljstva z življenjem se je zvišala s 7,2 na 7,3.
