Pred četrt stoletja ni bilo še nobene. Danes jih je skoraj tisoč. Z več kot dvakrat toliko izpostavami, 60.000 sodelavci in dnevno poldrugim milijonom uporabnikov. A kar zveni kot napoved zgodbe o uspehu, je v resnici senčna plat drugega nemškega gospodarskega čudeža. Tistega, ki se je začel sredi ničelnih let tega stoletja z delovnopravnimi, socialnimi in davčnimi reformami rdeče-zelene vlade socialdemokratskega kanclerja Gerharda Schröderja in nadaljeval z varčevalno, ordoliberalno politiko konservativno-liberalne in dveh konservativno-socialdemokratskih vlad Angele Merkel. V

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.