Kar nekaj imen je, ki jih ljubitelji avtomobilov dobro poznajo in jih, če jih vprašate o najpomembnejših, tako rekoč izstrelijo. Ferrari, Maserati, Lamborghini, Jaguar, Rolls-Royce… in seveda Bentley. Verjetno si Walter Owen Bentley ni mislil, da mu bo uspelo na noge postaviti tako prestižno znamko, ko je leta 1919 na severu Londona skupaj z bratom Horaceom Millnerjem Bentleyjem ustanovil tovarno. Brata sta bila sicer že pred tem povezana z avtomobili, pred prvo svetovno vojno sta v Angliji prodajala štirikolesnike francoske znamke DPF. A samo prodaja za brata ni bila dovolj, predvsem ne za W. O. (z inicialkama so Walterja Owna naslavljali vsi, ki so ga poznali), ki je ravno v tovarni DPF prišel na novo zamisel…

Leta 1913, ko sta bila z bratom tam na obisku, mu je namreč na mizi direktorja v oči padel aluminijasti obtežilnik za papir. Taki obtežilniki so bili takrat povsem običajni, a tudi modni dodatki. W. O. je bil navdušen nad lahkostjo materiala ter se je vprašal, zakaj ga ne bi pogosteje uporabljali v industriji vozil. »Takoj mi je padel v oči, prijel sem ga v roke, potežkal in bil navdušen. Nemudoma sem vedel, da je lahko zamenjava za takrat povsem samoumevno lito železo. In prvi izdelki, ki so mi prišli na pamet, so bili bati v motorju,« se je leta kasneje spominjal Walter Owen Bentley, ki je s to zamislijo dejansko odprl vrata kasnejši znamki Bentley. Lotil se je razvoja, tehnike ulivanja in izdelal aluminijaste bate, a ne za avtomobil, pač pa za letalo. S takimi bati so denimo opremili motorje za vojaško letalo iz prve svetovne vojne sopwith camel.

Zlata 20. leta v Le Mansu

Po vojni je bilo jasno, da so Angleži tudi tehnično zelo napredovali in da jih nekoliko zastareli francoski avtomobili ne morejo več zadovoljiti, zato sta brata ustanovila svojo tovarno in prvi avtomobil predstavila konec leta 1919 na londonskem avtomobilskem salonu. A to še ni bil pravi avtomobil, na šasijo je W. O. namestil maketo motorja, ki je takrat šele nastajal. Zanj je bil zadolžen nekdanji častnik britanskega vojaškega letalstva Clive Gallop, ki se je kasneje še bolj povezal z znamko tudi kot del ekipe, ki je skrbela za dirkaško ekipo Bentleyja v Le Mansu. Prvi bentley je tako na ceste zapeljal šele dve leti po ustanovitvi tovarne in takoj naletel na odličen odziv kupcev, ki so cenili predvsem vzdržljivost avtomobilov.

W. O. pa je tudi takoj razumel, da lahko znamko še bolj promovira na dirkaških stezah, in že leta 1922 se je znamka podala na dirko 500 milj Indianapolisa, zlata leta pa je doživela v Le Mansu, kjer so zmagali v letih 1924, 1927, 1928, 1929, 1930 in 2003. V spomin so se vpisali predvsem angleški dirkači in veliki navdušenci, ki so jih poznali kot »Bentley boys«, torej Bentleyjeve fante, saj so zmagovali kot za stavo. Med najbolj znanimi je ostal Joel Woolf Barnato, ki je zmagal na treh zaporednih dirkah, ali pa Dudley Benjafield, ki je kasneje ustanovil še danes aktivni BRDC, britansko združenje dirkačev, ki je po svoje soustvarjalo zgodovino dirkanja; med njegovimi kasnejšimi predsedniki najdemo med drugimi Jackieja Stewarta, Kena Tyrrella in Damona Hilla.

Večino izdelajo v matični tovarni

Bentleyjeva prevlada v Le Mansu konec dvajsetih let prejšnjega stoletja je v obup spravljala tudi njihove tekmece. Sloviti Ettore Bugatti je o tem obdobju denimo v šali dejal: »Na najprestižnejši dirki tistega časa so zmagovali dirkalniki W. O. Bentleyja, za katere smo vsi vedeli, da so najhitrejša dostavna vozila na svetu.« A po tem obdobju je Bentley zašel v finančne težave, zato jih je kupil Rolls-Royce, leta 1980 so prešli v lastništvo Vickersa, od 1998 pa spadajo v okvir Volkswagna. Toda vseeno so v minulih desetletjih na kolesa postavljali prave avtomobilske dragulje, čeprav so v okviru Rolls-Roycea izdelovali tudi letalske motorje in še kaj. W. O. Bentley je po prevzemu Rolls-Roycea ostal v podjetju, a je leta 1935, nezadovoljen s svojo vlogo, zapustil svojega »otroka« in se pridružil znamki Lagonda. Leta 1971 je umrl, star 82 let, v Wokingu v bližini Londona, kjer ima na primer še danes sedež ekipa formule 1 McLaren.

Danes ima znamka Bentley še vedno pestro in še kako prestižno paleto modelov. Večino avtomobilov še zmeraj izdelujejo v matični tovarni v Crewu v Angliji, manjše število avtomobilov v Volkswagnovi tovarni v Dresdnu, karoserije za continetala nastajajo v Nemčiji v Zwickauu in za bentayga v Bratislavi na Slovaškem.