Papež Frančišek je za svoje 26. potovanje iz Italije izbral Panamo, štirimilijonsko državo v svoji Latinski Ameriki, kjer od torka do nedelje poteka 34. Svetovno srečanje mladih. Tako se med obiskom obrača predvsem na mladino te regije, ki jo zaznamujeta revščina in kriminal. Med drugim bo danes spovedal zaprte mladoletnike, obiskal pa bo tudi center mladih bolnikov z aidsom.
Na zaključni papeževi maši v nedeljo pričakujejo več sto tisoč ljudi, večinoma mladih, tudi na primer iz Venezuele, Argentine in ZDA. V Panamo je prišla tudi skupina 35 mladih iz Slovenije skupaj z mariborskim nadškofom Alojzijem Cviklom. Zelo so navdušeni nad gostoljubjem domačinov. »Obiskali smo nasade trsa in soline, spoznali njihove plese in tradicionalno hrano,« je dejala Špela Pucelj, koordinatorica slovenske skupine.
Veliko pozornosti je med obiskom namenjene migrantom, ki jih je veliko tudi v Srednji Ameriki, v Južni pa v zadnjih letih že dva milijona iz Venezuele. Preden je v Rimu vstopil na letalo za Panamo, je papež glede zidu, ki ga hoče ameriški predsednik Donald Trump zgraditi na meji z Mehiko, novinarjem dejal, da sovraštvo do migrantov temelji na iracionalni bojazni pred njimi, samo gradnjo zidu pa je označil za norost. »Strah nas dela nore,« je dejal papež.
Zavetnik srečanja je ubiti salvadorski nadškof
Papež bo mladim v Panami kot vzor krščanskega življenja predstavil mučenca in nadškofa Oscarja Romera, ki ga je leta 1980 med mašo ubila skrajna desnica in je eden od zavetnikov Svetovnega srečanja mladih. Gre za nadškofa, ki se je v Salvadorju, eni najrevnejših držav na svetu, postavil na stran revnih množic proti majhni skupini zelo bogatih zatiralcev in izkoriščevalcev, ki je imela tudi politično oblast. To je škof Romero storil kljub svojemu konservativizmu in previdnosti nasproti levičarjem. Dejal je, da ni božja volja, da imajo eni vse, drugi pa nič, in podpiral ustanavljanje kmečkih zadrug. Podobno kot papež Frančišek je bil prepričan, da mora biti cerkev na strani revnih in zatiranih, čeprav je izhajal iz precej desničarskega Opusa Dei in ne iz levičarske teologije osvoboditve, ki je bila v njegovem času v Latinski Ameriki zelo vplivna.
V svojih nedeljskih pridigah je Romero v času krvave državljanske vojne ostro nastopal tudi proti ugrabitvam, mučenju in pobijanju nasprotnikov režima, ki so ga finančno podpirale ZDA. Romero je zaman prepričeval ameriškega predsednika Jimmyja Carterja, naj salvadorskemu režimu preneha pošiljati po 50 milijonov dolarjev vsak mesec. Pravzaprav so se prebivalci Salvadorja z njegovimi pridigami, ki jih je prenašal radio, naslednji dan pa jim je sledil njegov enourni govor po radiu, seznanili z dogajanjem v državi. Po radiu ga je poslušalo kar 73 odstotkov podeželskega in 37 odstotkov mestnega prebivalstva. Vse poboje, izginotja in mučenja je dal objaviti tudi v svojem tedenskem škofijskem časopisu. Dobival je številne grožnje s smrtjo, a se ni hotel odpovedati svojemu poslanstvu. Nekaj dni pred smrtjo je izjavil: »Če me bodo ubili, bom spet vstal v ljudstvu Salvadorja.«
Sicer je cerkev v Salvadorju upala, da bo Frančišek odšel v to revno državo in molil na Romerovem grobu, a se je odločil, da tega ne bo storil. Menda je v Salvadorju spričo hudega nasilja preveč nevarno. Romera pa je oktobra lani razglasil za svetnika.
