Stoodstotni lastnik korporacije Dyson, ki je bil med najglasnejšimi in najbolj radodarnimi navijači za brexit, je zadnje čase pozival vlado Therese May, naj Britanijo povede iz EU brez sporazuma. Zdaj pa je 71-letni izumitelj in poslovnež, ki je 9,5 milijarde funtov vredno bogastvo začel ustvarjati z novodobnimi sesalniki za prah, dvignil veliko prahu, ker dobra dva meseca pred predvidenim brexitom seli sedež svojega podjetja iz Britanije v Singapur. Odločitev naj ne bi imela nobene zveze z brexitom. Šlo naj bi za utrditev prihodnosti in evolucije globalnega podjetja. Kdor to verjame, verjetno verjame tudi v palčke. In v brexit.
Osupljiva hinavščina
V bogatašem na splošno davčno prijaznem Singapurju bo Dyson plačeval dva odstotka manjši korporacijski davek kot v Britaniji (17 namesto 19 odstotkov). Leta 2014, ko ga je tedanji konservativni premier David Cameron povišal v viteza, sira Jamesa, je obljubil za 1,5 milijarde funtov naložb v Britaniji, ki se niso zgodile. Zdaj konservativna vlada molči, opozicija pa je ogorčena. Liberalni demokrati pravijo, da gre za »osupljivo hinavščino« milijarderskega podpornika brexita: »James Dyson lahko reče, kar hoče. Dejstvo je, da obrača hrbet Britaniji. To ni nič drugega kot nezaupnica ideji o brexitski Britaniji.« Dysonova brexitska hinavščina je toliko večja, ker je Singapur nedavno sklenil sporazum o svobodni trgovini z EU, ki so ga na obeh straneh razglasili za zgodovinskega.
Ni pa prvi domači milijader, ki se seli zaradi brexita. Najbogatejši Otočan Jim Ratcliffe, ustanovitelj in direktor korporacije Ineos, čigar premoženje ocenjujejo na 21 milijard funtov, odhaja v davkov prosti Monako. Zaradi brexita tudi japonska korporacija Sony seli svoj evropski sedež iz Britanije. Seznam je še dolg.
Bogati poslovneži ne čakajo na rusko ruleto
Mnogi bogati poslovneži, ki so navijali za brexit, niso pripravljeni čakati na izid brexita, ki ostaja enako nepredvidljiv kot britansko vreme. Vseeno se zdi, da je tudi za najbolj vročične brexitarje vse manj verjeten zanje sanjski nesporazumni britanski odhod iz EU, ki bi po mnenju velike večine na Otoku povzročil dolgotrajni kaos in pomanjkanje celo hrane in zdravil. Nekdanji konservativni (Cameronov) finančni minister George Osborne je nesporazumni brexit včeraj razglasil za rusko ruleto.
Odhod iz EU brez sporazuma se zdi iz dneva v dan manj verjeten tudi zato, ker se ob hkratnem povečevanju verjetnosti novega referenduma o izstopu vodilni brexitarji očitno bojijo, da brexita ne bo. Nekateri med njimi se zato nenadoma ogrevajo za sporazum, ki ga je z EU sklenila vlada premierke Therese May, čeprav so bili med njegovimi najglasnejšimi nasprotniki. Jacob Rees-Mogg je tako presenetil vse, ko je včeraj dejal, da bi Mayeva lahko osvojila nasprotnike njenega sporazuma v stranki, če bi brexitski načrt reformirala. Rees-Mogg pravi, da je zdaj bolj optimističen, da se »zadeve pomikajo v našo korist« in da so članice EU pripravljene pristati na spremembe. Je pa dodal, da ne bi nikoli glasoval za premierkin brexit, če bi v njem ostala severnoirska varovalka, ki je del sporazuma z EU in preprečuje možnost vrnitve tradicionalnega trdega mejnega režima med (britansko) Severno Irsko in Irsko.
Vodja pogajalcev EU za brexit Michel Barnier pa pravi, da trenutno ostajata samo dve brexitski opciji: potrditev sklenjenega dogovora, kakršen je, vključno s severnoirsko varovalko, ali pa nesporazumni brexit. V Britaniji se zdi trenutno najbolj verjetna odložitev brexita. Mayeva je včeraj trdila, da to ne bi rešilo ničesar. In da obstajajo tri opcije: njen sporazum, nesporazumni odhod in preklic brexita. Slednji bi prinesel nov brexitski referendum. Zadeve bodo jasnejše prihodnji teden, ko bodo poslanci z glasovanjem o predlogih različnih dopolnil k sporazumu z EU poskusili prevzeti nadzor nad brexitom. Predvsem pa ga najprej odložiti.
