Tudi politiki improvizirajo. Britanska premierka Theresa May je včeraj namesto nestrpno pričakovanega brexitskega plana B poslancem prodajala nekaj, kar je sama imenovala »lekcije, ki se jih je prejšnji teden naučila iz pogovorov z drugimi strankami«. Pogovore je sprožila potem, ko je njen brexitski plan A, torej dogovor z EU, prejšnjo sredo dosegel neslavni rekord: noben drug predlog vlade v britanski zgodovini ni bil tako močno poražen v parlamentu. Njegovi nasprotniki v poslanski zbornici so zmagali z večino 230 glasov. Kljub zgodovinskemu porazu Mayeva ni odstopila, kot so odstopali premierji po precej manjših porazih. In ne samo to: zdi se, da poslancem še vedno namerava prodati svoj brexitski plan A, sicer nekoliko popravljen, čeprav so ga skoraj vsi razglasili za pokojnega.
Brezplačna naselitev v pobrexitski Britaniji?
Iz premierkinega improviziranega nastopa izstopa – vsaj sodeč po britanskih medijih – njena povsem nepričakovana odločitev, da se bo vlada odpovedala načrtovani uvedbi »pristojbine« za državljane Evropske unije, ki bi po brexitu zaprosili za stalno naselitev v Britaniji. Njena konservativna vlada je nameravala za takšno prošnjo zaračunati 65 funtov za starejše od šestnajst let in pol manj (32,5 evra) za mlajše od šestnajst let. Koga razen državljanov EU, ki hočejo ostati na Otoku, želi s to odločitvijo navdušiti, ni povsem jasno.
»Danes lahko potrdim, da se bo vlada pri načrtu, ki ga bomo sprožili 30. marca (dan po predvidenem papirnatem odhodu Britanije iz EU), odpovedala pristojbini, tako da ne bo nobene finančne ovire za državljane EU, ki bodo želeli ostati v Britaniji. Vsem, ki so že zaprosili za to v poskusnem času, bomo vrnili denar,« je rekla. Je mogoče, da Mayeva in njeni ministri mislijo, da na tako veliko odločitev, kot je ostati ali oditi iz Britanije po brexitu (če se bo sploh zgodil), na kogar koli lahko vpliva 65 ali 32,5 funta (nekaj manj kot 73 oziroma 36,5 evra)? Ali pa so mislili, da bo ta odločitev, ki res odmeva v časopisnih naslovih, zasenčila to, da je premierka v izjavi v parlamentu spet zavrnila nov brexitski referendum in podaljšanje 50. člena (o izstopu), ki sta iz dneva v dan bolj verjetna?
Svižčev dan
Tako še vedno ni zares jasno, kdo bo na koncu odločal o britanskem (ne)odhodu iz EU. Bo to vlada, bodo to poslanci ali volilci? Laburistični vodja Jeremy Corbyn je uporabil primerno prispodobo, ko je brexitski proces primerjal s filmom Neskončen dan, v katerem se glavnemu liku dan za dnem ponavlja isti dan. V nasprotju z brexitskim procesom pa on postaja iz dneva v dan boljši človek, ki se nauči marsičesa novega, predvsem pa na koncu osvoji žensko, ki ga prvi dan ni prenesla. Brexit pa, nasprotno, ni nič bolj »ljubljen«, kot je bil. Ravno nasprotno. Ljubi in želi si ga vse manj Britancev, a Mayeva vztraja. Ukinitev pristojbin za prošnjo za stalno naselitev v Britaniji po 29. marcu, kar je zahtevala opozicijska laburistična stranka, naj bi bila eden od šestih delov njene prenovljene brexitske strategije.
Njen bistveni del je bila zavrnitev zahteve opozicije, da vlada izključi možnost nesporazumnega odhoda iz EU. Corbyn je to postavil kot pogoj za brexitska posvetovanja s premierko. Mayeva pa meni, da bi bilo črtanje nesporazumnega odhoda mogoče samo v primeru podaljšanja 50. člena, v katerega konservativna vlada še vedno noče privoliti, čeprav je vsem jasno, da časa za sporazumni brexit tako rekoč ni več. Mayeva je zavrnila tudi nov brexitski referendum, rekoč, da bi »škodoval družbeni koheziji in spodkopal vero v našo demokracijo«. Trdila je tudi, da zanj ni večine v parlamentu.
Brexitska megla ostaja gosta
Najpomembnejša od preostalih treh »lekcij«, ki naj bi se jih Mayeva naučila v brexitskih posvetovanjih z drugimi parlamentarnimi strankami, zadeva severnoirsko varovalko, ki naj bi preprečila vrnitev tradicionalne vidne meje med Severno Irsko in Irsko, ki bi v primeru britanskega odhoda iz EU postala meja med Britanijo in EU. Mayeva je govorila o nadaljevanju pogovorov z največjo severnoirsko stranko DUP, s katero imajo njeni konservativci sporazum o podpori v parlamentu, in z drugimi, ki jih skrbi varovalka. Govorila je tudi o lekciji o garancijah za ekološke standarde in o delavskih pravicah v Britaniji po brexitu, o katerih kritiki mislijo, da se bodo zelo poslabšale. O vseh domnevnih novostih bo dokončno mnenje sprejela po novih razpravah z EU, je dejala. Poslanci, katerih velika večina želi prevzeti nadzor nad brexitom z glasovanjem o vseh opcijah, tudi edinih verjetnih, kar sta nesporazumni odhod in nov referendum, bodo o premierkinih predlogih spet glasovali, in sicer čez teden dni. Brexit je res vse bolj podoben Svizčevemu dnevu.
