Ratmir Holmov, mojster preživetja

Ratmir Dmitrijevič Holmov se je rodil leta 1925 v Arhangelsku, velikem severnem pristanišču evropske Rusije. Že po nekaj letih igranja šaha je razvil moč mojstra, a je prišla vojna. Ratmir jo je preživel v mornarici, na trgovski ladji na Severnem ledenem morju. Pristal je v japonskem ujetništvu; čeprav se je ob menjavi ujetnikov brez hujših posledic vrnil domov, je bil pri sumničavih oblasteh še desetletja nepriljubljen. Po vojni je ob službi začel resno šahirati, leta 1949 pa že končal močno prvenstvo SZ v prvi deseterici. Pet let pozneje je bil že šesti, prvič pa se je preizkusil tudi v tujini: v Bukarešti je uspel s tretjim mestom. Zdaj je šah igral poklicno. Leta 1960 je ob zmagi v Moskvi vendarle postal velemojster. Bil je že med prvo svetovno deseterico, ko je na državnem prvenstvu leta 1963 v Leningradu delil prvo mesto, pa v podaljšku ni uspel. To so bila dobra leta; Holmov se je preselil v Moskvo, bliže šahovskim dogodkom. Svojo edino priložnost v državnem moštvu je izkoristil: leta 1970 je na evropskem prvenstvu osvojil ekipno in posamično zlato. Ostal je aktiven do razpada SZ in še dlje. Z novo državo je prišla tudi pokojnina v vrednosti 50 dolarjev, Moskva pa je bila draga in Ratmir je moral spet na turnirje. Še je bil močan; leta 2000 je postal svetovni veteranski prvak.

Holmov je bil silovit napadalec, rad pa je uporabljal manj znane, celo nezdrave otvoritve. V teh težkih, »rudarskih« položajih se je iznajdljivo branil. Izredno težko ga je bilo premagati, marsikdo pa se je opekel. Keres, Geler, Stein, Tajmanov, Polugajevski, pa svetovni prvaki Tal, Petrosjan, Fischer, Spaski in Kasparov so morali vsaj po enkrat položiti orožje pred Holmovom. Petrosjan, Korčnoj in Bronstein so imeli z njim negativen izid. Ratmir je umrl leta 2006.