»Govorimo o odpiranju zlatih vrat Evrope nekaterim privilegiranim ljudem, ki lahko plačajo za državljanstvo ali dovoljenje za bivanje,« je opozorila evropska komisarka za pravosodje Vera Jourova ob predstavitvi sploh prvega poročila komisije o tem pojavu.
Komisija ugotavlja, da dvajset članic unije izvaja sheme, ki tujim vlagateljem - med njimi so pogosto Rusi, Kitajci in Američani - omogočajo pridobitev dovoljenja za bivanje. Tri med njimi - Ciper, Malta in Bolgarija - pa tudi sheme, ki omogočajo pridobitev državljanstva.
Te sheme so šibek člen v boju EU proti korupciji in pranju denarja, ki ga unija ne sme dovoliti, je opozorila Jourova.
Pod bruseljskim drobnogledom sta zlasti Malta in Ciper, saj je Bolgarija po navedbah Jourove že pred časom napovedala, da bo sporno shemo zlatih potnih listov odpravila.
Bruselj še posebej skrbi shema za potne liste
Sheme, ki tujim vlagateljem omogočajo pridobitev dovoljenja za bivanje, izvaja še sedemnajst članic: Češka, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Litva, Latvija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Luksemburg, Združeno kraljestvo, Slovaška in Romunija.
Bruselj še zlasti skrbijo sheme za potne liste, saj država s prodajo nacionalnega državljanstva proda tudi državljanstvo EU, torej prodaja nekaj, kar ni v njeni lasti, je opozorila Jourova.
S pridobitvijo državljanstva EU oseba pridobi pravico do prostega gibanja po schengenskem prostoru in tudi pravico do udeležbe na evropskih volitvah.
Zato bi morale imeti po komisarkinih besedah vse članice in institucije besedo pri tem, vzpostaviti bi morali sistem nadzora podeljevanja državljanstva oziroma dovoljenj za bivanje, saj sistem sedaj ni transparenten.
V Bruslju še zlasti pozivajo, naj se zagotovi, da bo imela oseba, ki pridobi državljanstvo, dejansko povezavo z državo. Spoštovanje tega pogoja - dejanske povezava z državo - sedaj ni zajamčeno.
Evropska komisija na sheme lahko le opozarja
Evropska komisija sicer nima pravne moči za prepoved teh shem, saj je to nacionalna pristojnost. Lahko le opozarja na tveganja ter poziva k ukrepanju in predlaga ukrepanje.
Ob predstavitvi tega prvega poročila je predlagala vzpostavitev skupine strokovnjakov do konca leta, ki naj bi se spopadla s tveganji, ter pozvala vse članice, naj sodelujejo v njej in prispevajo k izboljšanju stanja.
Sheme za pridobitev dovoljenja za bivanje v omenjenih dvajsetih članicah se sicer zelo razlikujejo, nekatere zagotavljajo bivanje do treh let, druge tudi do deset let, kar je prav tako lahko hitra pot do državljanstva.
V nevladnih organizacijah za boj proti korupciji Transparency International in Global Witness so ob predstavitvi poročila opozorili, da mi morala komisija ukrepati ostreje in jasneje opredeliti, kaj bi morale članice storiti.
»Zdaj ko je sprožila alarm, mora ponuditi rešitve,« poudarja Naomi Hirst iz organizacije Global Witness. Vzpostavitev ekspertne skupine ni dovolj, ni dovolj pritiska na članice, kot je Malta, da ukinejo te donosne sheme, menijo nevladniki.
