V predstavi, ki sta jo podpisala koreografinja Jana Menger in dramaturg Rok Vevar, sprva diagonalna luč izriše prvo individualno telo dolgih okončin (Tajda Podobnik), ki se izvija iz teme in upira gravitaciji. Telo je breme, a ga dodatno bremenijo in ukrivljajo pritiski iz okolja. Ima pa telo tudi zmožnost nasprotnega pritiska, upora in ni pasivna gmota.
Slika je simbolična. (Foto: Tomaž Skale)
Ko se prvemu telesu pridruži drugo, opazimo, da je plesno preigravanje nekakšna podpora telesu, ki se iz njega napaja, čeprav se nujno ne stikata. Kinetična sila se...