Gre za povezovanje med seboj konkurenčnih podjetij, ki v skladu nauki Michaela Porterja, priznanega ekonomista in očeta teorije grozdov, ugotavljajo, da se tudi tekmecem iz določenega sektorja ali z geografskega področja pri nekaterih zadevah splača sodelovati.
Koristi grozdov
»V svetu, ki se zaveda nenehnih sprememb, so grozdi prepoznani kot pomembna možnost za izboljšanje konkurenčnosti podjetij. Tako lahko dosežejo koncentracijo znanja, izboljšanje izdelkov in storitev, hitrejšo rast, nižje stroške in sinergijske učinke, ki jih samostojno ne morejo doseči. V Evropi je tako več kot dva tisoč grozdov. Od teh je približno 150 takšnih, ki imajo vodilno vlogo tudi v svetovnem merilu. Seveda se podjetja združujejo v grozde tudi drugje, na primer v Aziji in obeh Amerikah. V Sloveniji je klasičnih grozdov pet, v zadnjem času pa se kot 'grozd' razumejo tudi povezave v tako imenovane SRIP-e (strateška razvojno-inovacijska partnerstva),« razlaga Vladimir Gumilar, direktor Slovenskega gradbenega grozda (SGG).
»Zaposleni v močnih grozdih zaslužijo v povprečju višje plače od svojih kolegov v istih panogah zunaj grozdov, udeležba malih in srednje velikih podjetij v grozdih pa vodi k večji inovativnosti in rasti. S souporabo zmogljivosti ter izmenjavo informacij in znanja prispevajo k prenosu tehnologij, mreženju in razširjanju informacij med podjetji. Moderni grozdi tudi podpirajo globalne gospodarske, socialne in okoljske izzive, digitalno transformacijo in modernizacijo. Podjetja, ki so povezana v grozde, predstavljajo gonilno silo gospodarstva. Kar 38 odstotkov delovnih mest in 55 odstotkov plač v EU izhaja iz povezav podjetij v industrijske grozde, posedujejo pa tudi več kot 87 odstotkov vseh patentov,« našteva prednosti in učinke grozdenja Gumilar.
Skupni interesi
Kaj podjetja, ki so si sicer tekmeci, prepriča o sodelovanju? »Na prvi pogled je to sicer nelogično, a postane bolj razumljivo zaradi skupnih interesov, kot so razvojno sodelovanje ter prenos znanja in razvoj novih kompetenc. Še bolj razumljivo postane, ko se zavemo, da beseda konkurenca izvorno v latinščini ne pomeni nič drugega kot »skupaj teči«. Torej, brez spotikanja, prerivanja in odrivanja. Podjetja si od članstva v grozdu lahko obetajo navezavo stikov s partnerji v tujini, sodelovanje v razvojno-raziskovalnih projektih, promocijo, pomoč pri iskanju primernih razpisov in prijav nanje, pri varovanju pravic intelektualne lastnine… V okviru grozda lahko mala podjetja, ki sicer ne bi imela dostopa do velikih mednarodnih podjetij, nastopajo pod isto blagovno znamko in si tako laže utrejo pot do večjih poslov,« razlaga direktor SGG.
V zadnjem času se na področju grozdenja v Sloveniji dogajajo pomembne spremembe, saj dosedanji grozdi dobivajo nove oblike in se vključujejo v povezave s še širšim področjem delovanja, že omenjene SRIP-e. »Zaradi nekonsistentne razvojno-inovacijske politike Slovenije od leta 2000, ko se je začelo prvo grozdenje, do leta 2015 je nastala pri nas vrsta institucij, ki se ukvarjajo s povezovanjem znanja in gospodarstva. Nekaj časa so bili najbolj aktualni grozdi, potem centri odličnosti, pa razvojni centri, nato tehnološki parki in pospeševalniki, odvisno od vsake nove vlade. Zaradi razdrobljenosti tovrstnega podpornega okolja, pri čemer zaradi številnosti teh institucij mnoge niso dosegale kritične mase znanja, financ in članstva, smo se na osnovi slovenske strategije pametne specializacije lotili postopne konsolidacije.
Inovacijski grozdi
V majhni državi je potrebna večja koncentracija, da bodo te ustanove bolj stabilne in se v času četrte industrijske revolucije, ki terja še več vlaganj in tveganj, laže vključevale v globalne mreže. Tudi SRIP-i so v bistvu grozdi, a imajo še več članov in več nalog, saj pokrivajo celoten raziskovalno-razvojno-inovacijski cikel od raziskav tehnologij pa do trženja, hkrati pa opravljajo funkcijo povezovalcev vseh vladnih resorjev. Tako imamo zdaj devet s strani države podprtih SRIP-ov, ki so v tehničnem smislu inovacijski grozdi, poleg njih pa obstajajo še nekatere druge podporne institucije, ki pa niso deležne podpore države,« pravi dr. Peter Worstner, ki v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijo skrbi za koordinacijo nove strategije.
