Okoli 100.000 ljudi iz vse Grčije se je danes zbralo v središču Aten na demonstracijah proti temu, da bi se severna soseda imenovala Severna Makedonija, o čemer bo grški parlament odločal ta teden. Med množico se je pomešalo okoli sto desničarskih skrajnežev in začelo metati predmete na policijo, ki je zato uporabila solzivec.
Makedonskemu premierju Zoranu Zaevu, voditelju socialdemokratov, je 11. januarja uspelo zbrati dvotretjinsko večino za odobritev junijskega kompromisa z grškim premierjem Aleksisom Ciprasom o imenu države. Grki so proti imenu Makedonija, ker se bojijo, da bi potem Skopje zahtevalo grško pokrajino Makedonijo s Solunom. Po anketah je za dve tretjini Grkov še vedno preveč tudi izraz Severna Makedonija. Cipras, ki si zna pridobiti podporo poslancev, pa že ima absolutno večino za odobritev imena Severna Makedonija za sosedo. Zanimivo je, da komunisti temu nasprotujejo.
Nasilje se izplača
Že deseto soboto zapored pa so protestirali rumeni jopiči. Spet jih je bilo okoli 100.000 po vsej Franciji. Tokrat protestov ni spremljalo veliko vandalizma, saj so marsikje organizatorji poskrbeli za redarje. Nadaljevali pa so se spopadi s policijo, zaradi katerih je bilo v zadnjih dveh mesecih ranjenih okoli 1000 policistov in vsaj 2000 rumenih jopičev, 16 jih je na primer izgubilo oko. Vsekakor se nasilje izplača, saj je šele vandalizem posameznih razbijačev 1. decembra v Parizu, ki je pri tem utrpel veliko gospodarsko škodo, prisilil predsednika Emmanuela Macrona, da se je odpovedal nadaljnjemu povečevanju davka na gorivo, da je zvišal minimalno plačo za 100 evrov in da je dal pobudo za dvomesečno nacionalno razpravo o vseh zahtevah rumenih jopičev, ki se je začela prejšnji teden. Rumeni jopiči pa nimajo razloga, da ne bi izvajali pritiska na omenjeno javno razpravo tako, da nadaljujejo proteste, sicer res razmeroma maloštevilni, a toliko bolj odločni in še naprej ob podpori večine Francozov. Zahtevajo tudi Macronov odstop in uvedbo referendumske neposredne demokracije. Kako naj verjamejo predsedniku, ki je še novembra, ob začetku gibanja rumenih jopičev, trdil, da Francozi sami ne vedo, kako dobro živijo. Prav on je s podobnimi izjavami in zlasti z zviševanjem davka na gorivo izzval Francoze iz manjših mest in podeželja, ki so mu potem kot predsedniku Francije s svojim gibanjem rumenih jopičev zadali prvi hud poraz, od katerega si bo težko opomogel.
Je Vučić novi Milošević?
Že sedmo soboto po vrsti so bili protesti tudi v srbskih mestih. V Beogradu sta igralca Branislav Trifunović in Nikola Kojo v imenu vseh več kot 10.000 zbranih zahtevala odstop predsednika Aleksandra Vučića. Ta je sicer dejal, da lahko protestniki svoje zahteve uveljavijo samo z zmago na volitvah. Protesti so se začeli, ko so novembra v Kruševcu pretepli Borka Stefanovića, politika manjše levičarske stranke, ki je za to okrivil Vučića. Predsednika pa protestniki, ki so levičarji, skrajni desničarji, liberalci in drugi, tudi obtožujejo, da se glede Kosova uklanja EU in da usmerja televizijo in časopise. A kot pravi Srdjan Bogosavljević iz ugledne mednarodne agencije za javnomnenjske raziskave Ipsos, bi danes kar dve tretjini Srbov glasovalo za Vučića. Lani (po obdobju suhih krav 2009–2015 in šibkem okrevanju v letih 2016–2017) je gospodarska rast znašala 4,4 odstotka, brezposelnost se tako zmanjšuje in vse več je tujih naložb.
Orban združuje opozicijo
Tudi na Madžarskem je prišlo v soboto do vnovičnih protestov, pa tudi cestnih zapor. Sindikati in nasprotniki režima premiera Viktorja Orbana zahtevajo odpravo »suženjskega zakona«, po katerem lahko delodajalec zaposlenemu vsili tudi 400 nadur na leto. Proteste, ki so se začeli decembra, podpirajo vsi Orbanovi nasprotniki, od levice do skrajne desnice.
Če so protesti v Grčiji medetnično motivirani, so v Franciji in na Madžarskem socialno. Skupno protestom v Franciji, Srbiji in na Madžarskem je, da so izrazito uperjeni proti trenutni oblasti, a samo Macron ima zelo malo podpore med vsemi volilci. V Franciji so protesti usmerjeni tudi proti sami državi, ki veliko obljublja, a malo daje, in proti predsedniku z absolutno oblastjo, na Madžarskem pa tudi proti kršenju načel pravne in demokratične države, podobno v Srbiji.
