V srednji šoli sva se s prijateljem odločila, da odpotujeva v Beograd na košarkarsko tekmo. Prvič po vojni sta igrali rivalski moštvi beograjskega Partizana in zagrebške Cibone pred polno dvorano Pionir in obetalo se je nepozabno navijaško vzdušje. A bila sva prepozna, da bi lahko še pravočasno pridobila vizuma na ambasadi takratne ZR Jugoslavije. Potovanje sva tako že skoraj odpovedala, ko je moj prijatelj izvedel, da je mogoče vizum kupiti tudi ob prehodu srbsko-madžarske meje (takrat se je v Beograd še potovalo prek Madžarske). A le, če si bil Srb.
Moj prijatelj je imel slovensko ime, a je bil rojen Beograjčan. Tako očetova slovenska kot materina srbska družina sta živeli v Beogradu in bil je dokaj ponosen Srb...
Tega smo se najbolj bali, temu smo se hoteli na vse možne načine izogniti, pred tem so nas svarili, zaradi tega smo živeli v smrtnem strahu, odkar se...
Galle Face Green je prostor velikosti dveh, morda treh nogometnih igrišč, na katerem se že desetletja ob popoldnevih zbirajo prebivalci Kolomba in ki...
