Galle Face Green je prostor velikosti dveh, morda treh nogometnih igrišč, na katerem se že desetletja ob popoldnevih zbirajo prebivalci Kolomba in ki je zdaj strnjen med velikansko gradbišče ter brezkončno morje. Ob obali morja se na stotine ljudi namaka v topli vodi Indijskega oceana, nad obalo pa se dviga promenada s stojnicami, na katerih prodajajo hitro hrano in ceneno pisano plastiko. Zadaj za stojnicami očetje in sinovi spuščajo v zrak papirnate zmaje. Zmaji različnih oblik in barv vsak popoldan poplesujejo v vetru, dvigajo se visoko v nebo in padajo na tla, za njimi pa v oblake rastejo stolpnice, nečloveško visoke poslovne stavbe multinacionalk in stanovanjski kompleksi, polni luksuznih stanovanj za domače bogataše in bogate povratnike iz tujine. To so stavbe, v katere ljudje, ki posedajo na znameniti mestni zelenici ali se sprehajajo ob njej, ne bodo nikdar vstopili. Vsi svetovi na oni strani brezmejnega morja so tem ljudem ta trenutek bližje od tistega, ki raste čez cesto.
Galle Face Green je prostor starega, arhaičnega sveta, ki ima jasne kolonialne obrise in se zato na njegovi južni strani, v znamenitem hotelu Galle Face, še vedno l...
Verjamem, da se je premierju, kdorkoli že on ali ona je, težko odločiti za ali proti privatizaciji. Ko njegov minister obtiči sredi Evrope samo zato,...
