Današnji sestanek na ministrstvu za infrastrukturo je razkril, da terminski načrt gradnje tretje razvojne osi kljub vsemu dopušča nekaj manevrskega prostora in da so roki vendarle prilagodljivi. Če so še v torek v Družbi za avtoceste (Dars) zatrjevali, da je projekt prezahteven, da bi ga bilo mogoče končati pred letom 2026, je danes – po dnevu političnih pritiskov na upravo družbe – to postalo mogoče. »Zaključek gradnje odseka Velenje–Slovenj Gradec, ki je bil decembra prestavljen na leto 2026, je zdaj predviden v letu 2024,« je povzela državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Nina Mauhler. To je sicer še vedno leto kasneje od roka, predvidenega v lani podpisanem protokolu.
Najpozneje 1. februarja pa bo jasno, ali bodo prvi kilometer mostu ali viadukta na trasi tretje razvojne osi začeli graditi že letos ob koncu leta, kot predvideva protokol. Če ga ne bodo, gredo Korošci na ulice, je obljubil Aljaž Verhovnik iz mladinske iniciative za tretjo razvojno os.
Kako je včeraj nemogoče danes mogoče?
»Gradnjo bomo prilagodili, gradili bomo po delih in prvi, manjši del morda resnično začeli graditi še letos, da pokažemo, da mislimo resno. Prišlo je namreč do velikega nezaupanja na strani koroške regije,« je rekel predsednik uprave Darsa Tomaž Vidic. Ali bo to mogoče, bodo odločili projektanti – kar 300 jih sodeluje v projektu – ki jih sicer danes na sestanku na najvišji ravni ni bilo, se ga je pa udeležil Vojmir Urlep, državni sekretar in svetovalec predsednika vlade Marjana Šarca.
Tako prvo kot decembra novelirano časovnico gradnje tretje razvojne osi, na kateri temelji protokol, je pripravil Dars, a je pri tem upošteval dinamiko gradnje celotne trase v kosu, vključno z delom, katerega realizacijo trenutno zadržuje ustavna pritožba. Zdaj bodo gradnjo prilagodili ter cesto gradili po odsekih Šentrupert–Velenje (14 kilometrov) in Velenje–Slovenj Gradec (17,5 kilometra) ter tako poskušali skrajšati roke. Tako še vedno obstaja možnost, da prve premostitvene objekte – mimogrede, na trasi severnega dela tretje razvojne osi je v povprečju petkrat več viaduktov in predorov kot na že zgrajenem omrežju – začnejo graditi še letos, kot je predvidel veljavni protokol.
»Nova časovnica je realna, nerealnih obljub je bilo tako že dovolj, zato smo z njo zadovoljni,« je dejala Mauhlerjeva. »Niso pa zadovoljni Korošci,« je dodala. V naslednjih dneh bodo predstavniki ministrstev za infrastrukturo in za okolje ter Dars skupaj s projektanti poskušali najti rešitve, ki bi omogočile, da se gradnja posameznih objektov na odseku Velenje-Slovenj Gradec začne še letos. Pohitriti bodo poskušali tudi umeščanje v prostor odsekov Slovenj Gradec–Dravograd (Otiški Vrh) ter Dravograd–Holmec (meja z Avstrijo), ki se prav tako zamika, in sicer za približno osem mesecev od sprva predvidenega roka.
Vidic ne namerava odstopiti
»O odstopu nikakor ne razmišljam,« je medtem poudaril Vidic. V torek zvečer je to možnost namreč omenil celo nekdanji predsednik vlade, zdaj zunanji minister Miro Cerar. »Mislim, da smo tudi ta projekt vodili dobro,« je dodal Vidic in razložil, da so lani podpisali osem ključnih pogodb, resne aktivnosti pa začeli poleti 2017.
Toda prav ta dinamika bode v oči; Dars pravzaprav šele zdaj pridobiva parcele in gradbena dovoljenja ter podpisuje pogodbe, čeprav je bil državni prostorski načrt, ki vključuje odsek Velenje–Slovenj Gradec, sprejet pred šestimi leti. Kaj je torej Dars počel od takrat? »Nič se ni delalo,« je priznal Vidic, »vendar Darsu nihče ni naročil, naj to uvrsti v poslovni načrt za leto 2016. Takrat sem namreč nastopil funkcijo, kaj je bilo prej, pa težko komentiram. Čeprav smo časovnico naredili že februarja 2017, do maja nismo objavili nobenih razpisov niti podpisali pogodb. Vse to smo počeli šele lani.«
V mandatu vlade Mira Cerarja prav tako ni bila zaprta finančna konstrukcija projekta, kot smo že leta 2017 razkrili v Dnevniku. Pravzaprav še danes ni. Za začetek gradnje je potreben investicijski program, katerega ključni element so viri financiranja, ki pa še niso določeni. Dars ima zagotovljenih le približno 400 od potrebnih (po grobih ocenah) 800 milijonov evrov, preostanek bo pridobil s krediti z državnim poroštvom. Za to pa bo ključen zakon o poroštvu države za zadolžitev družbe Dars. »Financiranje ni izgovor in upam, da se Dars ne bo skliceval na to, saj se na ministrstvu za finance že pripravlja zakon o poroštvih za velike infrastrukturne projekte, med drugim tudi za tretjo razvojno os,« je zatrdila Mauhlerjeva.
