Danes se bo minister za infrastrukturo Peter Gašperšič oglasil na Koroškem in v Šaleški dolini ter si ogledal območje, kjer naj bi nekoč potekala tretja razvojna (avtocestna) os. Ustavil se bo med Podgorjem in Šmiklavžem, kjer bo predor Graška Gora, ter na mestu, kjer bo trasa speljana mimo Velenja. Ali to pomeni, da od obljub vendarle prehajamo k dejanjem, ali pa gre le za zgodnji začetek predvolilne kampanje?
Gradnjo tretje razvojne osi, sodobne in času primerne prometnice na savinjsko-šaleškem koncu, so kar enajst let prelagali zaradi nestrinjanja glede poteka trase, žolčnih nasprotovanj civilnih iniciativ, denimo tiste iz Braslovč, zaradi rušenja stanovanjskih objektov ter kmetijskega ministrstva, ki je imelo pomisleke zaradi uničenja kmetijskih zemljišč. Po doseženem načelnem zedinjenju glede poteka trase smo zdaj na stopnji, ko se s sklepi vlade in uredbami v skladu z zakoni pripravlja podlaga, na kateri bodo lahko upravne enote začele presojati o izdaji gradbenih dovoljenj.
A četudi je vlada januarja odločila, naj se gradnja tretje razvojne osi, hitre ceste med avtocestnim priključkom od Šentruperta do Velenja, umesti v načrt razvojnih programov med letoma 2017 in 2020, to še ne pomeni, da bo cesta tudi zgrajena. »Finančne konstrukcije oziroma modela financiranja še nimamo,« je realnost za Dnevnik predstavil predsednik uprave Darsa Tomaž Vidic. Vlagatelj tega 300 milijonov evrov vrednega projekta naj bi bil prav Dars.
Na potezi je ministrstvo
»Imamo zagotovila, da se bodo še letos začeli odkupi zemljišč, to naj bi bilo zaključeno do prihodnjega leta, letos pa naj bi se začela pripravljati tudi projektna dokumentacija. Za odkupe zemljišč naj bi bil zagotovljen denar iz proračuna, projektno dokumentacijo pa naj bi financiral Dars,« na drugi strani strne Aljaž Verhovnik, vodja Mladinske iniciative za tretjo razvojno os na Koroškem. Pravzaprav naj bi imel po besedah Darje Kocjan iz infrastrukturnega ministrstva (iz odgovora na poslansko vprašanje poslanca SMC Ivana Škodnika) za fazo pripravljalnih del Dars »v predlogu načrta izvajanje koncesije za leto 2017 že predvidena sredstva za izdelavo projektne dokumentacije tako za odsek Šentrupert–Velenje, kot tudi Velenje–Slovenj Gradec. Sredstva za pridobitev nepremičnin pa bodo v letu 2017 zagotovljena v državnem proračunu na namenski postavki, na katero se nakazuje nadomestilo za ustanovitev stavbne pravice za avtoceste in hitre ceste«.
»Do leta 2019, takrat naj bi se začela gradnja, je še nekaj časa, da se sestavi finančna konstrukcija za gradnjo,« optimistično dodaja Verhovnik.
Vlada je januarja sicer izdala težko pričakovano uredbo o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert do Velenja jug. Uredba, s katero vlada sprejme državni prostorski načrt, daje podlago za pridobitev gradbenega dovoljenja. Tega naj bi dobili, tako Kocjanova, v naslednjem letu. Ker je drug odsek, torej od Velenja do Slovenj Gradca, že dobra štiri leta umeščen v prostor, se je seveda zdaj na Koroškem okrepilo pričakovanje, da se bo zadeva končno premaknila z mrtve točke.
»Vse v zvezi s potekom gradnje bo razvidno iz operativnega šestletnega načrta, ki ga bo ministrstvo za infrastrukturo pripravilo na osnovi nacionalne resolucije razvoja prometa,« medtem previdno razlaga predsednik uprave Darsa Tomaž Vidic. Tudi Verhovnik se zaveda, da je zdaj na potezi ministrstvo, zato je tudi civilna iniciativa svoj pritisk usmerila nanj. Naslednji sestanek pristojnih na ministrstvu, Darsa in predstavnikov civilne iniciative je predviden še v tem mesecu.
Najprej ljubljanska obvoznica, Karavanke in primorska avtocesta
Možnih modelov financiranja gradnje tretje razvojne osi je sicer več; država naj bi jamčila za 150 milijonov, za preostanek pa Dars, pri čemer bi mu država priskočila na pomoč tako, da si ne bi izplačevala dividend. Teh je za približno 100 milijonov evrov letno. Nekaj več prihodkov kot doslej naj bi Dars pridobil tudi po vzpostavitvi elektronskega sistema cestninjenja.
Čeprav se bo Darsova malha predvidoma odebelila, je za optimizem, da bodo lopate na Koroškem zakopane takoj zatem, ko bo končan odsek Draženci–Gruškovje, še prehitro. »Ključni projekti Darsa v naslednjem desetletju so, da na obstoječem omrežju zagotavlja pretočnost in varnost. Stanje omrežja se slabša in v naslednjih letih bo treba dvigniti znesek vlaganj v obnove in rekonstrukcije, predvsem pa v odpravljanje ozkih grl. Letos bomo tudi objavili razpis za gradnjo druge cevi predora Karavanke,« razlaga Vidic.
Eno takih ozkih grl je tudi ljubljanska obvoznica in širitev le-te ima prednost pred tretjo razvojno osjo, priznava. »Nedvomno. Trenutno čakamo na soglasje ministrstva,« pravi Vidic. »Med projekti, ki se jih lotevamo zdaj, je tudi tretji vozni pas na primorski avtocesti, za to se že pripravlja projektna dokumentacija. Začenjamo tudi s sanacijo viadukta Ravbarkomanda in širjenja dela avtoceste pri Postojni,« kratkoročne načrte razkrije Vidic.
